Globine – Dailog z ateizmom #2: Etika in morala

Globine | 11.02.2025, 12:11 Blaž Lesnik

V drugem pogovoru cikla Dailog z ateizmom smo v oddaji Globine odprli vprašanje morale in etike oziroma soočili pogleda verujočega in ateista na to temo. Eno ključnih vprašanj je, ali se lahko človek obnaša moralno brez Boga? Kakšno vlogo ima pri tem empatija? Kako ateist sprejema 10 božjih zapovedi?

V drugi oddaji se je jezuitu p. Damjanu Ristiću pridružil gost, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. G. Simon Rigač izhaja iz katoliške družine, danes pa zase pravi, da je ateist. Kot pravi, si želi kot ateist prijetnega sobivanja z verujočimi. S sodelovanjem v ciklu oddaj Globine pa bi rad poslušalcem radia Ognjišče predstavil svoj ateističen pogled na svet ter hkrati tudi sam bolje spoznal poglede verujočih.

G. Simon Rigač je oče štirih hčera, poleg starševstva pa se ukvarja z različnimi stvarmi: Ustvarja pop in rock glasbo, piše besedila in tudi nekaj poezije. Precej let se je ukvarjal z načrtovanjem računalniških uporabniških vmesnikov, predvsem za področji bančništva in jezikoslovja. Je tudi avtor dveh malih dvosmernih dvojezičnih slovarjev.

Morala in etika

V tokratnem pogovoru smo odprli vprašanje morale in etike oziroma soočili pogleda verujočega in ateista na to temo. Eno ključnih vprašanj je, ali se lahko človek obnaša moralno brez Boga? Kakšno vlogo ima pri tem empatija? Kako ateist sprejema 10 božjih zapovedi?

Eno klasičnih torišč v razhajanjih je vprašanje spoštovanja človekovega življenja od spočetja do naravne smrti. Simon Rigač je o tem dejal: »Osebno nisem za to, da se prekine življenje, nisem pa tudi za to, da se obstoječa pravila v naši državi spremenijo. In sicer zato, ker bi prihajalo do mazaštva, do še večjih tragedij, točno vemo, kaj se zgodi v takih primerih, ženske odhajajo v tujino in podobno. Kot ateist sem za to, da se pristopa s strani države veliko bolj afirmativno, da se skuša preprečiti z nekimi afirmativnimi ukrepi, ne pa s prepovedjo. Prav je, da je pravica, ampak to je hkrati tudi tragedija.«

»Splav je bil v v Sloveniji legaliziran v petdesetih letih (prejšnjega stoletja). Takrat je bilo to opisano kot nujno zlo. Zdaj te definicije ni več. Zdaj je to postala pravica. Takrat pa je bilo razumevanje čisto drugačno«, pa je p. Damjan Ristić opisal zaplete, do katerih pride, ko začnemo s svojo empatijo uravnavati, kaj je prav in kaj ne...

Medijsko je mogoče moralna in etična vprašanja »izkoristiti« tudi za vzvod, s katerim delimo ljudi. V naših pogovorih pa želimo izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Z njim bomo tudi v naslednjih oddajah iskali tiste skupne točke, od katerih ne odstopamo.