Ukrajina:Je trajen mir sploh mogoč?

Novice 23. 02. 2025, 00:28 Marjana Debevec

Spominjamo se tretje obletnice, kar je Rusija 24. februarja 2022 napadla Ukrajino. Sodelavka tamkajšnje Karitas Mira Milavec je za naš radio dejala, da si še vedno ne more predstavljati, da se je vse to res zgodilo. Tri leta vojne so namreč Ukrajino in tamkajšnje ljudi močno zaznamovala, tako na osebni kot na družbeni ravni.

Več kot desetletna bolečina

Mira Milavec je za naš radio povedala, da so ljudje razočarani, ko spremljajo dogajanje na mednarodni politični sceni in zaskrbljeni za prihodnost. Obenem pa so utrujeni. Želijo si, da bi se vojna končala. Eni upajo na zmago s podporo drugih držav, drugi molijo, da bi končno napočil pravični mir in bi resnica prišla na dan.

»Za vsem tem pa je tri letna oz. več desetletna bolečina, ki jo bo po mojem mnenju težko 'ozdraviti', to je izguba bližnjih, tudi na zelo krut način, izguba mladih fantov na fronti, strah pred izgubo življenja, ko leti na stotine brezpilotnih letal in raket, travma, s katero ljudje živijo vsak dan.

Skrbi v vsaki družini, ki ima svoje bližnje na fronti in so mogoče z mislijo bolj tam, kot pa v realnosti, ali pa so doživele izgubo in iščejo nov smisel življenja. So pa tudi družine, ki se ponovno učijo živeti z svojimi, ki so se vrnili z bojišča drugačni.«

Nacionalni dan molitve za mir

Kljub vsemu temu po besedah Mire Milavec upanje v ljudeh ostaja. Nekateri svoje upe polagajo v novo ameriško administracijo, vendar le redki resnično verjamejo, da bo zavladal trajen mir. So pa pripravljeni storiti vse, da bi se končala krvava vojna in bi lahko živeli varno.

»Morda je znak upanja pripravljenost obeh strani na dialog in iskanje skupnih rešitev. Čeprav se mi zdi, da je to lahko le čudež. Zato prosim, da se tak čudež zgodi, saj vemo, da ne gre samo za zemljo, ampak predvsem za obnovo odnosov samega narodu, glede na to, da v Rusiji živi veliko Ukrajincev, in seveda med obema narodoma.

Prosimo in molimo skupaj z resnično vero, da ta trenutek resnično pride. Ukrajinska vlada je 24.2. razglasila za nacionalni dan molitve, tako da je veliko iniciativ z strani Cerkve, države in tudi na Karitasu pripravljamo molitev.

Upamo, da bodo molitve uslišane in da se dotaknejo vsakega srca,« je ob 3. obletnici vojne v Ukrajini za naš radio še dejala sodelavka Karitas Mira Milavec. V celoti ji lahko prisluhnete v našem avdio arhivu v petkovem mozaiku dneva.

OBJAVLJAMO CELOTEN ZAPIS MIRE MILAVEC ZA RADIO OGNJIŠČE:

Pred nami je tretja obletnica obsežne vojne v Ukrajini. Ko pomislim na tisti dan pred tremi leti, si še vedno ne morem predstavljati, da je prišlo tako daleč. Po treh letih vojne je Ukrajina vsekakor zelo zaznamovana in tudi vzdušje med ljudmi je zelo različno, odvisno kaj se je zgodilo v njihovem življenju osebno in kako so to preživeli, tukaj so zelo različni občutki.

Ko se pogovarjam z ljudmi v zadnjih dneh je veliko ogorčenja, kar se dogaja na mednarodni politični sceni in vsekakor je vsak zaskrbljen za svojo prihodnost in prihodnost svojega naroda z druge strani pa so ljudje utrujeni, vsi si želijo, da bi se vojna končala, eni čakajo na zmago in računajo na podporo drugih držav, drugi molijo, da bi se resnično realiziral pravični mir in resnica prišla na dan.

Za vsem tem pa je tri letna oz. več desetletna bolečina, ki jo bo po mojem mnenju težko „ozdraviti", to je izguba bližnjih, tudi na zelo krut način, izguba mladih fantov na fronti, strah pred izgubo življenja, ko leti na stotine brezpilotnih letal in raket, travma, s katero ljudje živijo vsak dan. Skrbi v vsaki družini ki ima svoje bližnje na fronti in so mogoče z mislijo bolj tam, kot pa v realnosti, ali pa so doživela izgubo in iščejo nov smisel življenja. So pa tudi družine, ki se ponovno učijo živeti z svojimi, ki so se vrnili z bojišča drugačni.

Toda ne glede na vse to, upanje ostaja. Upanje je v ljudeh, pogosto slišiš ljudi, ki so hvaležni branilcem in jih podpirajo na različne načine, z molitvijo, pomagajo na različne načine, mladi v šolah organizirajo različne pobude v njihovo podporo, ženske v vaseh se zbirajo in pletejo varnostne mreže, in še bi lahko naštevala, vse te dobre pobude dajejo upanje. Sama pogosto ne verjamem, ampak, ko jih poslušam, kakšno vero imajo v dan, ko bodo lahko živeli mirno in varno.

Upanje, da bodo novo ameriške predsedniške volitve prinesle možnost o koncu vojne med nekaterimi ljudmi ni zamrlo, seveda pa je vprašanje, ali je kaj takega sploh mogoče glede na desetletja zgodovine v nenehni agresiji. O trajnem miru je mogoče sanjati, vendar je tu le malo ljudi, ki v to zares verjamejo, če gledamo na razvoj samih procesov v minulosti. Kar zadeva nedavne dogodke in pogajanja, se Ukrajinci zaradi njih počutijo nelagodno, vendar so pripravljeni storiti vse, da bi se končala krvava vojna in bi lahko živeli varno.

Zato, pa je po mojem mnenju treba veliko moliti. Morda je znak upanja pripravljenost obeh strani na dialog in iskanje skupnih rešitev. Čeprav se mi zdi, da je to lahko le čudež. Zato prosim, da se tak čudež zgodi, saj vemo, da ne gre samo za zemljo, ampak predvsem za obnovo odnosov samega narodu, glede na to, da v Rusiji živi veliko Ukrajincev, in seveda med obema narodoma.

Prosimo in molimo skupaj z resnično vero, da ta trenutek resnično pride. Ukrajinska vlada je 24.2 proglasila nacionalni dan molitve, tako, da je veliko iniciativ z strani Cerkve, države in tudi Karitasu, da bodo molitve uslišan in da se dotakne vsakega srca.