Na mednarodni dan zimskega kolesarjenja se vračajo petkovi kolesarji

Slovenija | 14.02.2025, 15:23 Tanja Dominko

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar ter kako nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc?

Pavel Rupar: Navadno blefiranje

Ob mednarodnem dnevu zimskega kolesarjenja, ki ga zaznamujemo danes, so na Agenciji za varnost opozorili na ustrezno kolesarsko opremo in na spolzke površine. Koliko bo takih, ki bodo danes kolesarili v protest zoper vlado, je težko napovedati, a prav velike gneče ni pričakovati, vsaj po besedah Pavla Ruparja, ki meni, da je vse skupaj en blef. »Odkrito povem, to je navadno blefiranje. Prav Jenull, Nika kovač in podobni so soodgovorni za trenutno stanje naše države, ki je milo rečeno katastrofa.«

V skoraj treh letih od volitev je koalicija v celoti izpolnila samo 12 od 122 predvolilnih zavez, ki jih je dala civilni iniciativi Glas ljudstva, ta je zato ostra. Ampak Rupar tukaj vidi tudi njihovo krivdo. Medijska pozornost bo popoldne gotovo precejšnja, medtem ko se Ruparjevi s tem ne morejo pohvaliti, prej obratno. »Nas ignorirajo, tudi zdaj v temu trenutku, ko k nam pristopajo tudi druge politične stranke. Protestu so se pridružile tudi druge skupine, od študentov, sindikatov neodvisnosti in ogromno število razočaranih volivcev Svobode in SD-ja. Tudi policisti, ki so bili obsojeni, ker so varovali naše premoženje in mir, tudi policisti, ki so prikrajšani za pravično plačo, javni delavci, ki so spoznali, da so jih spet potegnili za nos, prihajajo in mediji o tem sigurno o nas ne bodo poročali, tako kot dajejo pozornost temu Jenullu.«

Ignacija Fridl Jarc: Takratni protesti so bili brutalni

Kaj pa ob tovrstnih protestih pravi nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc? Z grozo se spominja časov, ko so kolesarili proti Janševi vladi. »Vsekakor lahko trdim, da so bili takratni protesti grobi, brutalni, da so temeljili na popolnoma lažnih dejstvih, da so si ta dejstva celo izmišljevali, da sem z grozo ugotavljala, kako so pisali stvari o ministrstvu za kulturo, ki sploh niso držale in na njih pripravljali razne protestne akcije. Ti protesti so šli celo tako daleč, da so risali rumene kljukaste križe po ministrstvu in čeprav je policija prepoznala storilce, niso bili nikoli sankcionirali. Prav tako so recimo vzeli rdečo barvo in polili mize z našimi imeni na ulici ter na tak način posredno pozivali k naši likvidaciji ali celo krvi.«

Kultura ne more biti izraz neke volje do moči kot nam to hočejo danes znova prodati, da je to avantgarada, ki vodi proteste, ki je prva, ki na nek način kliče k revoluciji, spremembam.

Predvsem pa poudarja, da takšen način zbiranja ni nekaj, kar bi lahko označili kot kulturno početje. »Kultura torej ne more biti izraz neke volje do moči kot nam to hočejo danes znova prodati, da je to avantgarada, ki vodi proteste, ki je prva, ki na nek način kliče k revoluciji, spremembam in tako dalje, ampak, da je predvsem kultura tista, ki je v svojem izvoru začela učiti volje do ljubezni.«