Kdaj bo Lukašenko odstopil?

Novice | 28.01.2025, 11:51 Marcel Krek Robert Božič

Rezultat nedeljskih volitev v Belorusiji je bil, ob hudi represiji zoper opozicijo, znan že vnaprej. Nov petletni mandat na čelu te devet milijonske države si je prisvojil tesni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksander Lukašenko. Opozicija in Zahod zato volitve označujeta za farso in predstavo za javnost, Kitajska pa ga, predvidljivo, kuje v zvezde.

Lukašenko Belorusiji s trdo roko vlada vse od leta 1994, v tem času pa si je na Zahodu prislužil tudi označbo »zadnjega diktatorja starega tipa v Evropi«, čeprav mu – roko na srce – resno konkurenco dela ruski prijatelj Putin.

Dr. Aleš Maver: »Maškarada...«

70-letni Lukašenko je pred tokratnimi volitvami poskrbel, da na glasovnicah ni bilo prav nobenega opozicijskega imena. »To so volitve, podobno, kot so bile zadnje ruske predsedniške volitve, ki nimajo nikakršnega pomena in so res zgolj maškarada ...« je za naš radio povedal publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver.

Evropski parlament že pred volitvami: »Farsa!«

Volitve je kot farso s kar 567-glasovi že nekaj dni pred volitvami označil tudi Evropski parlament. Nemški evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke David McAllister: »Belorusija že sedmič uprizarja obred izvolitve Lukašenka za predsednika v atmosferi strahu in zatiranja svobodnih medijev, civilne družbe in resnične opozicije. Več kot 1.300 političnih zapornikov, med njimi skoraj vsi Lukašenkovi nekdanji tekmeci, je še vedno zaprtih zaradi izpodbijanja prirejenih volitev leta 2020. Opozicija je izkoreninjena, Belorusom v tujini pa je odvzeta volilna pravica.«

Tihanovska: »Povrnitev demokracije v Belorusiji bi bila največja sankcija za Putina!«

Med zaprtimi političnimi nasprotniki Lukašenka je tudi Sergej Tihanovski, ki so ga na 18 let zapora obsodili potem, ko je kandidiral na volitvah leta 2020. Njegovo poslanstvo je nato prevzela njegova žena Svetlana Tihanovska, ki je bila prisiljena pobegniti v EU in velja za prvo ime beloruske demokratične opozicije.

Na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu je opozorila, naj na Belorusijo ne gledamo zgolj kot na problem, temveč tudi kot na priložnost za stopnjevanje pritiska na Putina: »Belorusija z našo konsolidirano civilno družbo, ki jo zdaj res zatirajo, je najšibkejša točka za Putina. Pomoč Belorusom, da si povrnemo državo in demokracijo, bi bila zato največja sankcija zoper Putina doslej.«

Nove sankcije

Evropska unija ima sicer zoper Lukašenkovo Belorusijo v veljavi številne sankcije zaradi kršenja človekovih pravic in pomoči Rusiji v napadu na Ukrajino, pa tudi v luči Lukašenkove hibridne vojne z EU s pošiljanjem valov nezakonitih migrantov preko svoje države v evropske sosede, kot sta Poljska in Litva. Usklajene sankcije sta v ponedljek napovedali tudi Velika Britanija in Kanada.

Ugibanja o Lukašenkovem zdravju in sestopu

Te dni odmeva Lukašenkova nedeljska izjava za BBC o tem, da so njegovi nasprotniki izbrali zapor ali izgnanstvo. »Nikoli nismo nikogar silili iz države,« je v svoji značilni arogantnosti še povedal Lukašenko in dal vedeti, da mu je vseeno, kako zahodne države vidijo dogajanje.
Ob vse glasnejšem ugibanju o dejanskem zdravstvenem stanju 70-letnega beloruskega »demokratičnega diktatorja«, pa je zanimivo spremljati tudi priprave za možne poti sestopa z oblasti. Poznavalci razmer ob tem posebej izpostavljajo uvedbo imunitete za bivše predsednike, pa tudi novih funkcij, ki bi mu nudile vpliv in preskrbljenost po sestopu z oblasti. V tem kontekstu se posebej omenja vodilno mesto Ljudske skupščine, ki so ji ustavne spremembe v letu 2022 podelile nove pristojnosti.