Se človeštvo od konca druge svetovne vojne ni ničesar naučilo?

Slovenija | 17.01.2025, 10:00 Helena Križnik

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. Jubilej bo med drugim priložnost za premislek o tem, kaj nam pomeni mir, še posebej, ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta. Zaskrbljujoče so nekatere zgodovinske vzporednice, je za naš radio ocenil zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič.

Trenutno stanje ne vzbuja optimizma

Na eni strani diktator, ki z vojsko in diplomacijo izsiljuje in si priključuje nova ozemlja, na drugi strani uspavana Evropa, zazibana v iluzijo pacifizma, ki trati čas in energijo s teorijami spola, zelenimi prehodi, politično korektnostjo. Tako trenutno stanje, ki ne vzbuja optimizma, vidi mag. Emeršič. »Je veliko vzporednic s časom pred drugo svetovno vojno,« je dodal v pogovoru.

Stara celina na širši konflikt ni pripravljena, je še ocenil. »Preveč je odvisna od ZDA, močne pozitivne osebnosti pa v tem trenutku na celotnem Zahodu ni.«

Lekcije druge svetovne vojne

Se torej človeštvo od konca druge svetovne vojne ni ničesar naučilo? »Človeštvo je preveč abstrakten pojem. Veliko ljudi, različnih narodnosti je gotovo dojelo lekcije. Francozi so se naučili, da je bila neizprosna in nesramna politika do Nemčije ob koncu prve svetovne vojne kot veter, ki je med drugo svetovno vojno povzročil vihar. Angleži so se morda naučili, da zemlje lačnim politikom nikakor ne gre popuščati,« je ugotavljal mag. Emeršič.

Kakšne so bile po njegovi oceni lekcije za Slovence? »Komunista je naučila, da je vojno stanje ali pa gospodarska nestabilnost najboljši čas za prevrat. Protikomunisti so prišli do bolečega spoznanja, da se v nestabilnih razmerah ne gre zanašati, da nas bo rešila kakšna tuja sila. Neopredeljeni v Sloveniji pa so se naučili, da se človek mora opredeliti. Če njegovo stališče ni trdno in jasno, je voda na mlin tistemu, ki je večji nasilnež.«

Vsakega intelektualca bi moralo boleti

Mag. Emeršič je spomnil, da je naš narod še vedno zelo močno ujet v krču, ki sta ga povzročila sama druga svetovna vojna in nadaljevanje revolucionarnega nasilja po njej. »Med nami je cel kup potomcev morilcev, ki opravičujejo ali tlačijo družinsko travmo druge svetovne vojne in povojne dobe pod preprogo ter opravičujejo svoje privilegije, ki so jih uživali po vojni in jih mnogi še vedno. Med nami so potomci žrtev, ki živijo z bolečino, ki ni spoštovana. Žal so se mnogi izmed njih po čudni janičarski logiki pozneje prelevili v režimske hlapce. Med nami pa je tudi kopica takih, ki trdijo, da so nad tem konfliktom, da so nevtralni, da se jih to ne tiče, v resnici pa so samo zelo ignorantski, nevedni in neempatični.«

Vsakega intelektualca bi moralo to boleti, je poudaril mag. Emeršič, saj rana nikakor ni zaceljena. »Problem je v tem, da ključni za spravo ne naredijo prvega koraka.«

Na mikro ravni lahko vsi spreminjamo družbo

Kakšno sporočilo lahko ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne prenesemo prihodnjim generacijam, da bi preprečili ponovitev podobnih tragedij? Vse res ni v naših rokah, a na mikro ravni lahko vsak posameznik začne spreminjati družbo. »Ko zaznamo krivico, pa če je to krivica samo enemu človeku, četudi nimamo z njim veliko skupnega, je treba narediti takoj vik in krik, hoditi na proteste, govoriti glasno med prijatelji, objavljati na družbenih omrežjih. Skratka, kritizirajte vse nedemokratične prakse, opozarjajte na strokovne napake. Sami pa moramo delati dobro svoje profesionalno delo in dobro ljudem okrog sebe,« je naštel mag. Emeršič.