papež Frančišek | (foto: Vatican Media)
Bog se nikoli ne ustavi
Papež in Sveti sedež Rok Mihevc Vatican News
Kako naj odprem okno luči v svojem okolju in v svojih odnosih? Kje sem lahko žarek svetlobe, ki prepušča Božjo ljubezen? Kateri je prvi korak, ki ga moram storiti danes? K odgovoru na ta tri vprašanja je na drugo nedeljo po božiču pri nagovoru na trgu svetega Petra v Vatikanu spodbudil papež Frančišek.
Sveti oče se je oprl na evangelij, ki govori o Jezusu in pravi, da luč sveti v temi in tema je ni sprejela. Po njegovih besedah nas spominja, kako močna je Božja ljubezen, ki se ne pusti premagati ničemur in da onkraj ovir in zavračanj nadaljuje svetiti in razveseljevati našo pot.
»To vidimo v Božiču, ko Božji Sin, ki je postal človek, prebrodi številne zidove in delitve. Sooči se z zaprtostjo razuma in srca »velikih« svojega časa, ki so bolj zaskrbljeni z ohranitvijo moči kot pa iskanjem Gospoda. Ponudil se je kot krhek in nezaščiten med srečanjem s pastirji, torej z ljudmi, katerih srce je zaznamovano krutostjo življenja in z zaničevanjem družbe; in potem z Modrimi, ki so ga, gnani z željo, da bi ga spoznali in se soočili z dolgim potovanjem, našli v hiši običajnih ljudi in v veliki revščini.«
Zaradi teh in drugih izzivov, ki se zdijo kot protislovja, se Bog nikoli ne ustavi, je nadaljeval sveti oče. »Bog se nikoli ne ustavi. Najde na tisoče načinov, da brez preračunavanja in pogojev doseže vsakega od nas, kjer smo, odpira tudi v najtemnejših nočeh človeštva razsvetljena okna, ki jih tema ne more prekriti. To je resničnost, ki nas tolaži in nam daje pogum, še posebej v času, kot je naš, nelahek čas, kjer je toliko potrebe po luči, upanju in potrebe po miru, kjer ljudje včasih ustvarjajo tako zapletene situacije, da se zdi, da je iz njih nemogoče iziti. Božja beseda nas vabi, da posnemamo Boga ljubezni, odpiramo žarke luči, kjerkoli lahko, s komerkoli se srečamo, v vsakem kontekstu: družinskem, družbenem, mednarodnem. Vabi nas, naj se ne bojimo narediti prvega koraka. To je današnje Gospodovo povabilo, da se ne bojimo narediti prvega koraka in odpremo svetla okna bližine trpečim, odpuščanja, sočutja in sprave. To je veliko prvih korakov, ki jih moramo narediti, da bo pot jasnejša, varnejša in mogoča za vse. In to povabilo na poseben način odmeva v jubilejnem letu, ki se je pravkar začelo, in nas poziva, naj bomo glasniki upanja s preprostim, a konkretnim »da« življenju, z odločitvami, ki prinašajo življenje. Naredimo jih. To je pot zveličanja!«
Tako se lahko na začetku novega leta vprašamo, kako naj odprem okno luči v svojem okolju in v svojih odnosih, kje sem lahko žarek svetlobe, ki prepušča Božjo ljubezen in kateri je prvi, korak, ki ga moram storiti danes, je še spodbudil papež Frančišek.
