Meni ne bodo prodali iluzij. Lahko pa jih vam.

Naš pogled 28. 01. 2025, 14:36 | Alen Salihović

"Politika bomo sodili po njegovih dejanjih," je ena najpogostejših trditev, ki jih slišimo v predvolilnih obljubah, in s tem se popolnoma strinjam. Ko je bila izvoljena za predsednico države Nataša Pirc Musar, sem podobno izjavo dal tudi v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji. Žal nas po tem niso več povabili, verjetno nas kot medij niso jemali resno. Od takrat je minilo več kot dve leti, in nihče me ni vprašal, kaj menim o njenem delu.

Danes lahko z gotovostjo trdim, da nekdanjemu predsedniku Borutu Pahorju ne seže do kolen. Njene besede o spravi, pokopu žrtev in iskreni skrbi za blaginjo državljank in državljanov so po izvolitvi izpuhtele kot sneg, ki ga zadnja leta tako redko vidimo.

Se je predsednica oglasila, ko so mnogi stali pred zaprtimi ambulantami? Ali ob korupcijskih škandalih vlade – pri nakupu sodne stavbe na Litijski, premierovih pritiskih na policijo, spornem zapravljanju denarja za računalnike ali neresnicah o domnevno odličnem delovanju zdravstvene reforme in sanaciji po poplavah? Koliko ljudi danes čaka na osebnega zdravnika ali na obravnavo, ki je bila odpovedana zaradi stavke zdravnikov? Koliko jih še vedno čaka na obljubljeno pomoč po poplavah?

Ali je danes gospodarstvu bolje? Ima mali podjetnik boljše pogoje? Kmet, frizer, krojač, delavec? Mislim, da ni treba naštevati vseh, ki jim gre slabše, saj je predsednik vlade že v kampanji odkrito napovedal višje davke – "ljudem ne sme ostati preveč". Njegovo energetsko podjetje je zdaj v lasti njegove hčere, predsednica je del premoženja prenesla na moža. Oba sta si v tem pogledu precej podobna – skrb za malega človeka je očitno postranska zadeva.

Spoštovani, ali si predstavljate, da bi vse te nepravilnosti, ki jih počne aktualna vlada, ostale spregledane, če bi bila na oblasti druga vlada? Gotovo bi bila predsednica glasna, kot je obljubljala pred izvolitvijo. Morda se motim, bom vesel, če me kdo – najprej pa predsednica sama – popravi.

Do danes se predsednica ni poklonila žrtvam povojnih pobojev in komunizma. Poklonila se je le žrtvam fašizma in nacizma. Ni stopila do bolnikov, ki nimajo zdravnika. Ni bila glasna s pozivi za končanje najdaljše stavke v zgodovini Slovenije. Ni jasno in odločno spregovorila o nepravilnostih vlade, ki sta jih ugotovila tudi Računsko sodišče in KPK. Do danes tudi ni stopila pred tisoče upokojencev, ki opozarjajo na težave.

In potem pride novoizvoljeni predsednik ZDA, ki jasno pove bobu bob, in kaj se zgodi? Vsi skočijo v zrak. Lahko se strinjamo z njim ali ne, vendar je treba priznati, da Donald Trump postavlja stvari na prava mesta: migracije, zdravstvo, odnose z drugimi državami in jasne vrednote, moški in ženski spol.

Imel sem osem bratov in sester. Oče, musliman, in mama katoličanka sta me vzgojila v krščanskem duhu. Kljub tragedijam, ki so nas zaznamovale, smo se vedno opirali na vero in družinske vrednote. Danes sem ponosen na svoje bližnje – na brata, ki skrbi za družino, na sestre, ki s srčnostjo in vztrajnostjo premagujejo življenjske izzive, in na prijatelje, ki jih imam po vsej Sloveniji.

Vsak izmed nas išče boljše življenje, a na neki točki se moramo ustaviti in se vprašati: ali smo zvesti svojim obljubam in vrednotam?

Na enak način se moramo vprašati, ali novi predsednik ZDA izpolnjuje svoje obljube in dela v korist svoje države? Je postaviti svojo državo na prvo mesto res greh ali kršitev človekovih pravic, kot nam to želijo prikazati večinski mediji. Ali ni morda sramotno, če kot pripadnik svoje države ne razmišljaš tako, da svoje države ne postaviš na prvo mesto?

Naj sklenem: meni ne bodo prodali iluzij. Lahko pa jih vam. Odločitev je vaša.