Predstavitev poslanice | (foto: STA)
Vsi smo dolžniki in kot taki se moramo lotiti sprememb
Papež in Sveti sedež Rok Mihevc
Potrebne so kulturne in strukturne spremembe, da se začnemo zavedati, da smo vsi dolžniki, je ob predstavitvi poslanice papeža Frančiška za 58. svetovni dan miru, ki bo prvega januarja, naglasil nadškof Stanislav Zore. Te spremembe se bodo po njegovem mnenju zgodile takrat, ko bomo začeli na bivanjski ravni drug z drugim živeti kot bratje in sestre.
Zore: Ne smemo ostati pri izoliranih dobrodelnih dejanjih
Zore se je v predstavitvi poslanice osredotočil zlasti na vprašanje finančnega in ekološkega dolga. Meni, da oboje povzročajo bogate države, ki koristijo naravne vire, sredstva in v veliki meri tudi ljudi iz revnih držav. Te čutijo posledice v obliki čedalje večje degradacije okolja in vedno večjega razkoraka med revnimi in bogatimi. "S priznanjem ekološkega dolga bi se najbogatejše države čutile poklicane storiti vse za oprostitev dolga tistim državam, ki niso sposobne vrniti tega, kar dolgujejo," je papeževe besede poudaril nadškof.
Izpostavil je papeževo opozorilo, da ne smemo ostati pri izoliranih dobrodelnih dejanjih. Opozoril je tudi na papežev poziv, da bi vsaj del sredstev, ki jih na svetovni ravni vlagamo v oboroževanje, uporabili za oblikovanje svetovnega denarnega sklada, ki bi dokončno odpravil lakoto in v najbolj revnih državah omogočil izobraževalne dejavnosti.
Bahovec: Brez upanja nimamo poguma
Pomembno je, da se okrepi zmožnost ljudi in institucij, da delujejo dobro, pa je ob predstavitvi izpostavil sociolog Igor Bahovec. Ob tem je poudaril pomen človekovega dostojanstva in spoštovanja vsega bivajočega. Poudaril je, da upanje za prihodnost ni samoumevno. »Upanje je to, da vidiš v prihodnosti nekaj, kar ni samoumevno, ampak ker to vidiš, si pogumen. Brez upanja nimamo poguma, da bi se premaknili naprej.«
