Papež Frančišek jutri praznuje 88. rojstni dan. Novinarji so mu torto podarili včeraj na letalu, ko se je vračal z obiska na Korziki. Ta francoski otok je bil prvič v zgodovini deležen papeževega obiska. Na njem živi 355 tisoč ljudi. 90 odstotkov jih je katoličanov, kar je skoraj nepojmljiva številka glede na visoko sekulariziran preostali del Francije. Sveti oče je zato v nagovoru pozval k zdravi laičnosti. V središču so bili tudi pozivi k miru v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Veliko pozornosti pa je poželo še srečanje s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Povod za papežev obisk je bil kongres o ljudski vernosti v Sredozemlju. V nagovoru je spodbudil k laičnosti, ki ni statična in toga, ampak pomeni stalno sodelovanje med civilnimi in cerkvenimi oblastmi za dobro celotne skupnosti. Ob tem je dodal, da je treba ljudsko pobožnost varovati pred tistimi, ki jo izkoriščajo za svojo zasebno ali politično korist.
Škofe, duhovnike in druge posvečene je pozval, naj se izogibajo posvetnosti in nečimrnosti ter jih tako spodbudil, naj skrbijo zase in za druge.
Kdor živi le zase, ne bo nikoli srečen
Sveto mašo je nato popoldne daroval pri spomeniku Place d'Austerlitz, poznanem tudi kot Napoleonova jama. Dogodka se je udeležilo približno 15 tisoč vernikov. Papež je v pridigi poudaril, da se družba, ki živi od potrošništva, stara nezadovoljna, saj ne zna darovati. Kdor živi le zase, ne bo nikoli srečen. Zato je ljudi spodbudil, naj imajo otroke, saj bodo v prihodnosti njihovo veselje in tolažba. Pri tem je Korzičanom izrekel pohvalo. »Še nikoli nisem videl toliko otrok kot tukaj! To je Božja milost. In videl sem samo dva psa,« je med aplavzom dejal papež in dodal, da je samo še v Vzhodnem Timorju videl toliko otrok. Besede je ponovil tudi na letalu, kjer je sicer zaradi kratkega leta izpustil tradicionalno novinarsko konferenco, so pa novinarji izkoristili čas, da so papežu voščili za 88. rostjni dan, ki ga praznuje 17. decembra.
Pred odhodom v Rim se je na letališču v Ajacciu zasebno sestal še s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Ta se je svetemu očetu zahvalil, da je prišel na Korziko in mu podaril knjigo o obnovljeni pariški katedrali Notre Dame. Macron si je namreč želel, da bi papež prišel na vnovično odprtje katedrale, saj je bil zdaj skupaj že trikrat v Franciji, še nikoli pa v Parizu. Kot so pred časom pisali mediji, je bilo zaradi tega kar nekaj negodovanja v Elizejski palači, čeprav je imel papež 8. decembra in dan prej na sporedu kardinalski konzisotrij. Prav zato so mediji njuno srečanje še bolj vzeli pod drobnogled. Pri tem jim ni ušlo, da je papež Macronu med drugim izročil izvod apostolske spodbude Evangelii Gaudium – Veselje Evangelija. V njem je posebej označil stran s citatom svetega Tomaža Mora, ki ga pogosto ponavlja v svojih govorih: Nikoli ne izgubi smisla za humor. Macrona je pozval, da ga mora prebrati. Francoski predsednik se je odzval z nasmehom in se rokoval s papežem.
Med vrhunci obiska na Korziki je tudi papežev pozdrav najstarejši prebivalki, 108-letni Marie-Jean, in postanek pred kipom Device usmiljenja, zavetnice Korzike.
V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so včeraj slovesno praznovali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Letos je bil ob 120. obletnici mašniškega posvečenja v ospredju ...
Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...
V Šmarju pri Jelšah se letos obeta številčno zelo močna generacija propedevtičnega letnika. V enoletno obdobje, namenjeno razločevanju duhovniškega poklica, je doslej prispelo že 14 oziroma 15 ...
V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...
Kako ohraniti človeka svobodnega v svetu, v katerem nam tehnologija ponuja vedno več odgovorov, zabave in bližnjic? V oddaji Za življenje smo gostili terapevta Miha Kramlija, ki je opozoril na ...
Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...