Br. Ambrož Brezovšek je bil posvečen v diakona | (foto: Rok Mihevc)
Diakonsko posvečenje našega nekdanjega sodelavca Ambroža
Cerkev na Slovenskem Rok Mihevc
Včeraj je, v od burje prepihanem Vipavskem križu, v cerkvi povišanja sv. Križa, diakon postal kapucin br. Ambrož Brezovšek. Z njim smo povezani tudi sodelavci Radia Ognjišče, saj je kar nekaj let deloval kot tehnik, nekajkrat se je preizkusil pred mikrofonom. To diakonsko posvečenje pa je nekaj edinstvenega tudi za Cerkev na Slovenskem, saj sta diakona hkrati oče in sin.
Posvetil ga je celjski škof Stanislav Lipovšek
Br. Ambroža je v diakona posvetil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je z družino Brezovšek tesno povezan. V nagovoru je spomnil na dve temeljni vrednoti in razsežnosti, ki sta povezani s sprejemom diakonskega posvečenja. To je gojiti in ohranjati duha molitve in zvesto opravljati molitveno bogoslužje ter za tiste, ki bodo postali duhovniki, sprejem celibata in popolne čistosti v znamenje ljubezni in predanosti. »Obveznost molitvenega bogoslužja v resnici ni obveznost, ampak je dar, pomoč, navdih in nenehna spodbuda, duhovna hrana, motivacija.«
Zakaj celibat
Pri vrednoti celibata pa je spomnil, zakaj Katoliška in delno tudi Pravoslavna cerkev vztrajata pri njemu. »Preprosto, zaradi podobnosti Kristusu, ki je svoje odrešenjsko poslanstvo uresničeval v samskem stanu. Ne zato, ker bi podcenjeval družino, ampak, zaradi predanosti božjemu ljudstvu.« Zbrane je spodbudil, da ostanejo povezani z bratom Ambrožem, da bo dar posvečenega življenja ohranjal in utrjeval. »Da bo njemu in vsem, ki jih bo srečeval na svoji duhovniški poti vir posvečenja, veselja, moči, tolažbe, upanja in stokratnega plačila že na tem svetu in nekoč večnega življenja.«
Nova luč v težkem obdobju
Prosil je za molitve, da bi diakonska in druga posvečenja pomenila nov začetek in novo luč v težkem obdobju in zaskrbljujočem pomanjkanju duhovniških in redovniških poklicev. »To se bo v večji meri zgodilo, če bomo mi škofje, duhovniki, redovniki, redovnice, ki smo že stopili na to pot, obnovili prvotno zvestobo in ljubezen, ter z našim bolj privlačnim in živim krščanskim življenjem, zgledom molitve ustvarjali bolj ugodno duhovno okolje za rast duhovnih poklicev.«
Zgodi se ...
Diakon Ambrož Brezovšek je po zahvali Bogu Očetu, staršem, ožji družini, sorodnikom, bratski skupnosti in sodelujočim dejal, da slovesnost ni samo njegov praznik, ampak vseh, ki skupaj gradijo Cerkev. Razložil je tudi njegovo podobico. »Na njej je napis »Zgodi se« in tri pike, ni citata iz Svetega Pisma, ker so v novi zavezi tri pomenljivo izrečene te besede. Prvo smo slišali Marijo, ko reče, »Zgodi se mi po tvoji besedi«, druge so, ko Jezus moli v vrtu, preden se daruje za naše odrešenje, »naj se zgodi Božja volja«, in tretja je, ko gre Pavel v Jeruzalem, ve, da gre smrti naproti in mu njegovi učenci branijo, naj ne gre, on pa vztraja in vsi skupaj molijo k Svetemu Duhu in na koncu rečejo »Zgodi se Božja volja«. Naj bo ta podobica spomin, da molite za mene, da me v molitvi podpirate, tako kot ste me do sedaj, pa da se spomnite v svojem življenju reči vedno Bogu zgodi se tvoja volja, ker ta najbolj izpopolni naše življenje.«
Tudi tisti, ki so pri olttarju, se morajo boriti z burjo
V imenu župnije Vojnik, od koder izhaja diakon Ambrož, mu je čestital župnik Anton Perger, ki se je oprl na burjo, ki smo jo prisotni včeraj v Vipavskem križu še kako občutili. »Ta burja je kakor govorica od zgoraj, tudi tisti, ki smo pri oltarju se moramo boriti za to, da bi pri oltarju ostali in da je v resnici takšne burje v Sloveniji ne samo v Vipavski dolini, ampak tudi drugod veliko. Zato, Bogu hvala tudi za to znamenje od zgoraj.«
Diakona oče in sin
Diakonsko posvečenje pa je bilo edinstveno tudi za Cerkev na Slovenskem, saj sta ob oltarni mizi kot diakona hkrati stala oče in sin. Oče Karli je namreč že nekaj let stalni diakon in je včeraj pri posvečenju pomagal pri oblačenju sina Ambroža v diakonska oblačila, nato pa z njim diakoniral. »Z velikim veseljem in ponosom stojim ob sinu diakonu, že nestrpno smo čakali ta trenutek in smo Bogu hvaležni za to milost.« »Te družinske vezi se v bogoslužju v bistvu malo izničijo, je povezanost v občestvu, povezanost v službi, ki jo oba opravljava za Cerkev,« pa je dejal Ambrož.
Več fotografij:
