Carlo Acutis | (foto: Posnetek zaslona)
Znan točen datum kanonizacije Carla Acutisa
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
Papež Frančišek je pri včerajšnjem opoldanskem nagovoru sporočil točen datum, kdaj bo med jubilejnim letom 2025 za svetnika razglašen mladi računalniški genij Carlo Acutis. To se bo zgodilo med jubilejem najstnikov, 27. aprila. Pier Giorgio Frassati, mlad študent iz Torina, ki je bil dejaven predvsem na socialnem področju, pa bo za svetnika razglašen 3. avgusta med jubilejem mladih.
Carlo Acutis se je rodil 3. maja 1991 in umrl 11. oktobra 2006, torej star le 15 let. Po eni strani je bil običajen najstnik. Rad je imel računalnike, gledal filme in igral video igre, rad je imel živali in je z njimi snemal zabavne videe …
Po drugi strani je bil v marsičem izjemen. Živel je globoko prijateljstvo z Jezusom in Marijo, kar se je že na zunaj kazalo v tem, da je od prvega svetega obhajila pa vse do svoje smrti vsak dan hodil k maši in obhajilu, tedensko pa k sveti spovedi. Vsak dan je molil tudi rožni venec. Izredno so ga zanimali evharistični čudeži in je o njih naredil tudi spletno stran ter razstavo, ki je danes razširjena po vsem svetu (glej: www.miracolieucaristici.org), piše na spletni strani Oratorij.net.
Za slovenske oratorijske animatorje je pred tremi leti o svojem sinu ekskluzivno spregovorila njegova mama Antonia Acutis.
Pier Giorgio Frassati (Peter Jurij Frassati) se je rodil 6. aprila 1901 v italijanskem mestu Torino. Umrl je 4. julija 1925, star komaj 24 let, za posledicami otroške paralize.
Bil je sin ustanovitelja in direktorja vplivnega časopisa La Stampa. Nanj je vplival zgled verskega življenja njegove matere, ki je bila slikarka. Še v najstniških letih se je Pier Giorgio kot aktivni član pridružil več katoliškim organizacijam - Katoliški akciji, Apostolatu molitve, evharistični zvezi in Združenju univerzitetnih študentov, častilcev Najsvetejšega, piše Aleteia.
Čeprav je bil iz bogate družine, je živel življenje v strogi skromnosti, velik del svojega mesečnega dohodka pa je daroval v dobrodelne namene. Želja, da bi delal z revnimi iz delavskega razreda, ga je vodila k študiju strojništva na Politehnični univerzi v Torinu. Tam je kmalu ustanovil skupino mladih katoličanov, ki jim je dajal lep zgled velike ljubezni do Jezusa v Najsvetejšem zakramentu, ko je vsakodnevno prejemal sveto obhajilo in se pogosto zadrževal v molitvi čaščenja pred Najsvetejšim.
Bil je tudi navdušen športnik. Zelo rad je hodil v hribe. Vedno je bil pripravljen za dobro šalo, kadil je in pozno v noč zavzeto razpravljal o politiki.
