Praznik Vseh svetih malo drugače
Cerkev na Slovenskem | 02.11.2024, 15:52 Tanja Dominko
Župnija Ljubljana - Sv. Križ je tudi letos na praznični dan, ko se spominjamo vseh svetnikov, pripravila Večer za mlade. Mladi in malo manj mladi, mnogi redovniki, redovnice in duhovniki so napolnili cerkev, ki je bila v tem večeru osvetljena le s skromno svetlobo, v ospredju pa je bilo Najsvetejše in slavilna glasba.
Ganljivo pričevanje zakonca Lipovšek
Ne le glasba, srca je napolnilo tudi ganljivo pričevanje Ane in Lovra Lipovšek, zakoncev, ki sta pred štirimi leti skoraj izgubila svojega še ne dveletnega sina Metoda, ki je padel v jašek in ni kazal znakov življenja. Oživljanje je steklo, a obeti zdravnikov so bili skromni, da tudi če se deček zbudi, bo imel hude posledice. Kljub temu se je ob obilni molitveni verigi, ki se je nemudoma sprožila, vrnilo upanje in po desetih dneh po nesreči je Metod zdrav pritekel domov. Računalniška tomografija glave ni pokazala sledi o padcu niti o tem, da bi imel kakšne posledice dolgotrajnega oživljanja. »To je čudež«, je odmevalo med zaposlenimi Pediatrične klinike, Ana in Lovro pa o tem, kako je pomagala molitev in devetdnevnica k nadškofu Antonu Vovku, odtlej rada pričujeta mnogim.
Da je dejansko občestvo Cerkve zelo živo
Po koncu molitvenega večera je za radijski mikrofon Ana dejala: »Ta večer sva z veseljem prišla na srečanje mladih, da bi povedala našo družinsko zgodbo. Da bi mladi slišali, da je dejansko občestvo Cerkve zelo živo in da ko je prošnja za molitev in se ta dviga v nebo, je sposobna izprositi velike čudeže. Na današnji praznik sva želela povedati tudi, da je živo občestvo tudi v nebesih, v naši domovini, kjer nas čakajo svetniški kandidati in naši bližnji, in se lahko z vsem svojimi prošnjami, željami, pričakovanji obračamo k njim.«
Božja beseda jima ni bila jasna
Tudi Božja beseda je bila v času preizkušnje, ko sta bila v najhujši stiski, povsem na dnu, pomenljiva, govorila je o veselju, a sama je tedaj še nista razumela. Dokler se ni zgodil preobrat, ki ga je Sveto pismo prek naključno izbrane strani s strani očeta Lovra napovedoval. »V tistem trenutku, ko sva veliko odpirala Sveto pismo, nama Božja beseda ni bila jasna, ker je veliko govorila o veselju, o velikih Božjih delih, o dnevu, ki bo prišel, ki je veliki dan veselja. Pa vendar, Božja pota so za nas velikokrat nedoumljiva, Gospod vodi zgodovino in obrne dogodke v dobro. In tako se zgodijo tudi čudeži, ki so se zgodili nam.«
Spontan aplavz za Metoda
Mladi so to pričevanje poslušali odprtih ust in mnogi tudi s solzami v očeh, še zlasti potem, ko se je očku in mamici pred oltarjem pridružil mali Metod veselega in zvedavega obraza. Vsa cerkev je spontano zaploskala ob tem prizoru. In pesem, ki je sledila, je bila zapeta še z večjo hvaležnostjo in globoko vero. Moj Jezus, Rešitelj ... Mnogo takih pesmi je odmevalo skozi ves večer, mladi, ki sem jih povabila mikrofon, so ravno glasbo omenjali kot tisto, ki jim največ pomeni, ki jih spodbudi k razmisleku in hvaležnosti.
Svečke za zapuščene grobove
Eden od mladih, ki je pomagal soustvarjati ta večer, pa je omenil tudi obisk grobov, ki so zapuščeni. Po koncu adoracije so namreč mladi vsem udeležencem razdelili male svečke in jih povabili, naj jih ponesejo na grobove, ki jih nihče v teh dneh ni obiskal, kjer ne gori nobena luč. In s tem ter z molitvijo tudi sami prispevajo kamenček v mozaiku praznika Vseh svetih.