O plačevanju elektrike po novem

Novice 02. 10. 2024, 08:28 Tanja Dominko

Odjemalcem električne energije se novega sistema obračuna omrežnine ni treba bati. Več bodo plačali tisti, ki so doslej plačevali premalo glede na svojo uporabo omrežja, in obratno, sta ob uvedbi novega sistema obračuna dejala vodji regulatorja trga Duška Godina in operaterja omrežja Aleksander Mervar.

"Povejte jim, da se jim ni treba bati ničesar, da lahko enako živijo naprej in imajo enake navade, pa bo letni strošek nekoliko nižji," je direktorica Agencije za energijo Godina na novinarski konferenci v Beričevem dejala glede morebitne zaskrbljenosti enočlanskih ali dvočlanskih gospodinjstev. Manj bodo po novem obračunu plačala denimo tudi gospodinjstva, ki se ogrevajo daljinsko ali na plin in za kuhanje uporabljajo elektriko ali plin.

Manj bodo plačevala tudi gospodinjstva, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, pa nimajo sončne elektrarne. Še dodatno lahko strošek zniža energetsko učinkovita hiša, ki potrebuje manjšo obračunsko moč in lahko omrežje v obdobjih, ko je sicer obremenitev omrežja največja in zato njegova raba tudi najdražja, obremenjujejo manj.

Ali bo smiselno odjem in priključno moč prilagoditi, bodo odjemalci videli iz podatkov, na podlagi katerih jim bodo elektrodistributerji določili obračunsko moč. Ta bo določena glede na tri vrhunce porabe v zadnjem letu dni in bo tako zajemala dosedanje navade odjemalcev.

Da si odjemalci ne bi špekulativno preveč znižali obračunske moči, je uvedena varovalka - plačilo za preseganje te moči. Ne bo pa v prvih dveh letih gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem (pri obojih je bila doslej obračunska moč določena administrativno) to preseganje zaračunano, tako da agencija priporoča, da se v tem prehodnem obdobju trenutno določene obračunske moči ne spreminja. Ob spremembi namreč do oprostitve plačila ne bi bili več upravičeni.

Prehodnega obdobja ni za odjemalce na srednji in visoki napetosti, saj je bil njihov odjem že doslej merjen in je obračun omrežnine temeljil na doseženi moči.

Več omrežnine bodo plačevala gospodinjstva s sončnimi elektrarnami, ki so doslej omrežje obremenjevala bolj, kot jim je bilo zaračunano. Lastniki elektrarn, ki so vključeni v shemo net metering, še naprej ne bodo plačevali za energijo in tudi ne omrežnine za energijo, bodo pa plačevali več omrežnine za moč. Pri tistih z večjimi porabniki elektrike, kot so električni avtomobil, toplotna črpalka, savna, bo smiselno odjem premakniti v obdobja dneva z nižjimi tarifami. Kot je poudarila Godina, lahko s prilagajanjem odjema vplivamo tudi na potrebne bodoče stroške za razvoj omrežja.

Lastniki sončnih elektrarn tudi ne bodo plačevali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. "Odjemalci, ki so vložili v sončno elektrarno, so svoj prispevek v obnovljive vire že dali," je princip utemeljila Godina.

Obračun po novem sistemu prihaja sicer zadnji mesec nizke sezone, tako da bo večji učinek viden na položnicah za november, december, januar in februar. Na teh je pričakovati višje zneske kot doslej, bodo pa ti v ostalih osmih mesecih leta nižji, kot so bili.

Pri poslovnem odjemu na nizki in srednji napetosti bo učinek novega načina obračunavanja omrežnine različen, odvisno od tipa odjema, pravijo na agenciji. Nekaterim se bo strošek zvišal, nekaterim znižal. Pri teh odjemalcih je delež stroška omrežnine v končnem strošku med sedem in 14 odstotkov, tako da je poglavitni del dobava energije.

Še večji vpliv na končni strošek ima energija pri velikih odjemalcih na visoki napetosti, strošek omrežnine je med tremi in štirimi odstotki skupnega stroška. Omrežnina se jim bo po novem sistemu precej povečala, tudi za več kot 100 odstotkov, a bo delež v končnem strošku še vedno med štirimi in petimi odstotki, je dejala Godina.

To ne more biti razlog za poslabšanje konkurenčnosti teh podjetij, je poudarila, poleg tega je omrežnina v Sloveniji, kot je na podlagi podatkov Eurostata prikazal direktor sistemskega operaterja kombiniranega prenosnega in disribucijskega omrežja Elesa Mervar, nižja kot v sosednjih državah in šesta najnižja v EU. Omrežnina je po njegovih pojasnilih v zadnjih letih lahko ostala razmeroma nizka zaradi politike Elesa glede dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti, saj je lahko operater s prilivi iz tega naslova financiral elektrodistibucijska podjetja.

Glede predloga Gospodarske zbornice Slovenije, da bi se časovni bloki določili drugače, je Godina dejala, da je šlo za poskus, da bi bloke prilagajali posameznim podjetjem, ne pa jih določili glede na obremenitev omrežja. "Bile so zahteve za prilagajanje obračuna omrežnine točno določenemu podjetju, kar pa je nevzdržno. Mi moramo regulirati omrežje kot celoto," je poudarila.