Izidor Šček v družbi poslušalk | (foto: Rok Mihevc)
Kako lahko spregledamo vse to?
Radijski utrip Izidor Šček
Letos smo si za romanje vzeli en dan več, pa kljub temu prekolesarili le delček Slovenije. Koliko dni bi potrebovali, da bi pokukali v vsak kotiček te lepe domovine? Gotovo ne malo, a sodeč po doživetjih v minulih dneh, bi to bilo nepozabno. Če pustimo prijazne ljudi za nekaj časa ob strani in se posvetimo le opazovanju narave, je kolo ravno prav hitro, da opaziš veliko več podrobnosti kot voznik ali sopotnik iz avtomobila.
Narava se v teh dneh v teh krajih bohoti v vsej svoji pozno poletni lepoti. Obložene jablane, vinske gorice s prvimi trgači, ki se bojijo prihajajočega slabega vremena, bela ajdova polja, visoka, temno zelena koruza in pa seveda hmelj, ki ga že pridno obirajo. To je le delček vsega, kar lahko z očesom zaobjameš med vožnjo po zgledno urejenih kolesarskih stezah, ki nam, stran od hrupnih prometnic, nudijo še lepše in bolj sproščeno doživljanje bogastev narave, razgledov in svežega zraka ter dajejo možnost, da se lahko med vožnjo posvetimo tudi drug drugemu.
A tista pikica na i je pa delo človeških rok. Toliko rož na pročeljih hiš, toliko urejenih vrtov, živih meja, sveže pokošenih trat, umetelno zloženih drv za zimo ... Utrnila se je misel, da tukaj so gotovo doma pridni in dobri ljudje.
In res so. Veliko smo jih pozdravili, z mnogimi spregovorili kakšno besedo, s prijatelji, ki so prišli na naša srečanja, pa smo si tudi stisnili roko. Vpijali smo zgodbe, ki jih je življenje prineslo na pot našim sogovornikom, se raznežili ob veselem pripovedovanju o vnukih in zmajevali z glavo ob pripovedih o lanskoletni povodnji ali kakšni drugi nesreči, ki se je globoko vtisnila v njihov spomin. Poslušali smo zgodbe, ki jih piše osamljenost, starost in pozabljenost, pa tudi zgodbe veselja, sreče in upanja. Duhovniki so nas vsi po vrsti presenečali s spodbudnimi novicami iz življenja župnije in odpirali vrata svetišč, v katera smo vstopali odprtih ust.
Toliko lepega v nekaj dnevih, da se sprašujem, kako lahko spregledamo vse to? Je avtocesta in hitrost res vse, kar nam nudi današnji svet. Očitno ne.
