Poplave na jugu Brazilije | (foto: Brazilska vojska)
Leto dni po poplavah še vedno veliko nejasnosti, pogovarjali smo se z županom Naraločnikom
Slovenija Helena Križnik Jon Kanjir
V Sloveniji smo pred letom dni le nemočno opazovali moč narave. Obilnemu deževju, ki nas je zajelo 4. avgusta lani, so sledile najhujše poplave v zgodovini države. Narasli vodotoki in zemeljski plazovi so odnašali hiše, ceste in mostove ter ponekod prekinili energetske, telekomunikacijske in vodovodne povezave. Povzročili so za tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova bo trajala še dolgo. Najbolj prizadeti želijo, da bi jim predvsem zagotavljala čim večjo varnost v prihodnje.
Na Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da sanacija ključne infrastrukture po ujmi poteka, a po mnenju lokalnih predstavnikov prepočasi. Zapisali so, da umeščanje v prostor kljub sprejetemu intervencijskemu zakonu ostaja izziv.
Operaterji številke 112 so 4. avgusta lani prejeli skoraj 13 tisoč 800 klicev in zabeležili več kot 15 tisoč 500 prizadetih lokacij. Škodo je popisovalo kar 183 od 212 občin.
Ob obletnici naravne katastrofe smo poklicali župana občine Ljubno Franja Naraločnika. Med drugim smo ga vprašali, kaj vse je pred letom dni obljubila država in kaj od tega je dejansko izpolnila, kdaj bodo najhuje prizadeta gospodinjstva dočakala novogradnje ter kakšno je trenutno stanje vodotokov.
