Pred šolarji dolge počitnice, šole pa v mislih že v novem šolskem letu

Slovenija 24. 06. 2024, 15:49 Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija

Šolarji so danes še zadnjič v tem šolskem letu sedli v šolske klopi. Zdaj so pred njimi počitnice vse do 2. septembra. V novem šolskem letu pa se obeta več sprememb, za tretješolce denimo nacionalno preverjanje znanja. Ravnatelji si zlasti želijo, da bodo šole lahko v miru izobraževale, starši pa predvsem pogrešajo izdelano vizijo.

Dandanes se šola ukvarja z vsem drugim, samo ne s tem, kar je naše osnovno poslanstvo. Zato si želimo miru, da bi lahko v miru otroke vzgajali in izobraževali.

"Danes smo uspešno zaključili šolsko leto, otroci so razigrani, kljub temu, da je ponedeljek vmes med prazniki, vsaj pri nas je veliko otrok na šoli," je za STA dejala predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič, sicer tudi ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar. Poudarila je, da kljub mnogim nejasnostim tekom šolskega leta ugotavljajo, da otroci še nimajo razvitih osnovnih veščin, ki so bile nekoč same po sebi umevne, pa danes več niso. Od prihodnjega šolskega leta, v katerem se sicer obeta več sprememb, si šolniki po njenih navedbah predvsem želijo miru, da bodo lahko delali to, kar je njihovo poslanstvo.

"Dandanes se šola ukvarja z vsem drugim, samo ne s tem, kar je naše osnovno poslanstvo. Zato si želimo miru, da bi lahko v miru otroke vzgajali in izobraževali," je pojasnila in dodala, da je ponosna na vse učitelje in na splošno zaposlene v šolstvu, ki ob "vseh pritiskih in nespoštovanju javnosti vztrajajo v tem čudovitem poklicu". "Naš poklic je čudovit in neposredno vplivamo na prihodnost in ne vem, če si družba lahko privošči zagrenjenega učitelja," je še dodala.

Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih ima ob iztekajočem se šolskem letu enak občutek kot vsa prejšnja leta. "Res je bilo veliko pogovorov, organiziranih veliko konferenc, težave se naslavljajo, vendar se premika zelo počasi", je dejala. Po njenem pozivu se je treba zavedati, da bomo želi tisto, kar smo sejali.

Otroci najbrž potrebujejo kaj drugega, več gibanja, več empatije, zaradi interneta in različnih platform živijo v vzporednem svetu.

Priznava, da je bilo letos zastavljenih veliko projektov od učnih načrtov do nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce, a so med seboj neusklajeni. Najhujše od vsega pa se ji zdi, da v resnici ni znano, kakšna znanja in veščine naj ima otrok ob koncu osnovne šole. "Manjka vizija, s katero bi se strinjali vsi deležniki," je prepričana. "Usklajevanje dokumentov zdaj sicer poteka, vendar pa ne vemo, kam naj gremo," je nezadovoljna.

Kot je dodala, bi morali teoretiki skupaj s praktiki pri pripravi sprememb v osnovnih šolah, ki bodo začele veljati že z novim šolskim letom, razmisliti o tem. Sodobna šola po njenem opozorilu "ni več šola izpred 250 let". "Otroci najbrž potrebujejo kaj drugega, več gibanja, več empatije, zaradi interneta in različnih platform živijo v vzporednem svetu," je naštela nekatera od vprašanj, ki ostajajo odprta.

Po njenem svarilu nihče ne ve, kakšne bodo posledice takšnih okoliščin čez desetletje na otroku, ki bo v novem šolskem letu denimo prvošolček. Odgovorni bi morali po njeni oceni z vsemi deležniki še enkrat skozi celoten sveženj dokumentov in pri tem poiskati odgovore še na tista vprašanja, ki so ostala neodgovorjena.

Med spremembami v šolah, ki bodo začele veljati že z novim šolskim letom, pa je tudi nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, ki ga Romih vidi kot "dobro zamišljenega". Dalo bo namreč vpogled v potek šolanja po celotni državi. Ugotavlja, da danes "petka na eni šoli ni enaka petki na drugi". "To ni pravično," je izpostavila.