Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje Andrej Saje | (foto: Rok Mihevc / SSK)
Maša za domovino: Ljubezen je zvestoba najbližjim, skupnosti, narodu
Slovenija Helena Križnik
25. junija bomo v Sloveniji praznovali. Na dan državnosti se bomo spominjali trenutka, ko smo pred 33 leti postali samostojni in neodvisni. Različni slovesni dogodki se že vrstijo, eden pomembnejših je bil sveta maša, s katero smo se zahvalili za domovino. V stolnici svetega Nikolaja v Ljubljani jo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje. V pridigi je razmišljal o vrednotah našega naroda in družbe, v kateri živimo, ter o ljubezni.
Škofu Sajetu so se ob oltarni mizi med drugim pridružili ostali slovenski škofje. Cerkev so napolnili številni verniki, k bogoslužju so prišli tudi nekateri vidnejši predstavniki družbenega in političnega življenja ter diplomatskega zbora.
Slovenijo krasijo tako naravne lepote kot vrednote, zapisane v ustavo
Škof Saje je rdečo nit svojega nagovora po evangeliju oprl na pesnitev Franceta Prešerna Krst pri Savici, v kateri je pravi Bog imenovan Bog ljubezni, saj ljubi vse brez razlike. »Mnogi slovenski misleci in pisatelji so pojem ljubezni razširili od posameznika na domačijo in z njo na domovino. Pri tem so izhajali iz spomina slovenske samobitnosti. Stalnost naselitve, polnopravnost, svoboda človeka, ki je imel pravico udeleževati se političnih zborov in ki je bil samooskrben ter sposoben poskrbeti zase in za svojo družino, je oblikovala Slovenca kot ponosnega prebivalca svoje domovine,« je spomnil škof Saje in naštel lepote, ki jo krasijo. To niso le hribi, gozdovi, vode, travniki in polja, ampak tudi vrednote, ki so zapisane v slovenski ustavi.
Vsako dejanje ima sebi lastne posledice
Ob tem je posredno potrkal na vest odločevalcev in tistih, ki so na nedavnem referendumu podprli urejanje pravice do pomoči pri samomoru in evtanazije. »Ljudje posegamo v naravni tek stvari. Ob tem smo lahko celo nagrajeni s plačilom za kratek čas. Vsako dejanje ima sebi lastne posledice. Dejanje dobrote in spoštovanja vodi v življenje. Dejanje sebičnosti ali laži v nasprotno smer. Ljubezen, ki je Bog, pa veselje daje tam, kjer človek ne dela proti sebi, naravi in življenju,« je dejal.
Ljubezen v svetu krutih odnosov po besedah škofa Sajeta ni sladko čustvo, temveč zvestoba in sposobnost, da zdržimo na poti, ki smo se ji zavezali v dobro drugih. »Ljubezen je zvestoba najbližjim, skupnosti, narodu. Ljubezen je zvestoba vrednotam, v katerih so nas vzgajali starši, učitelji in drugi vzgojitelji. Ljubezen je odgovornost do sebe in do skupnosti, ki se izraža v ustreznih dejanjih in v spoštovanju dogovorov ter pravil.«
Nekatere ljudi ali ustanove je težko ljubiti
Škof Saje se zaveda, da je nekatere ljudi ali ustanove težko ljubiti, ker jih ne razumemo ali pa ker oni ne razumejo nas. »Ljudje po naravi nismo pripravljeni dati v svojem srcu prostora tistim, ki nam povzročajo trpljenje. Težko jih je ljubiti, ker nas obrekujejo, sejejo laži, vstopajo v naš osebni prostor nasilno in nepotrpežljivo. Težko in nemogoče je ljubiti tiste, ki zatirajo starca, reveža, nezaposlenega, ženske, otroke.« Zato je, tako škof Saje, molitev za tiste, ki nas preganjajo, poseben izraz ljubezni. »V taki molitvi se soočamo s težkimi čustvi do teh ljudi. Ko zanje molimo, jim za trenutek v lastnem srcu ponudimo prostor srečanja z Bogom. Vendar pa to ne pomeni, da se odpovemo svojim temeljnim vrednotam. Tudi se nismo dolžni izpostavljati njihovim napadom.«
Vse je še povabil k skupni prošnji, naj Slovenec moli za Slovenca brata in sestro, naj med nami živijo in cvetijo edinost, sreča in sprava, da se bosta mir in sožitje razlivala na rodove, ki živijo v nebesih pod Triglavom.
Donela je Premrlova maša na čast svetemu Jožefu
Zahvalna daritev je bila tudi posebno glasbeno doživetje. Pri njej so sodelovali zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča ter člani vojaškega in policijskega vikariata. Osrednje glasbeno delo, ki so ga izvedli, je bila maša na čast svetemu Jožefu, zavetniku slovenskih dežel, ki jo je leta 1921 uglasbil Stanko Premrl in predstavlja enega od viškov njegovega ustvarjanja. Premrlov prepoznaven glasbeni jezik se zrcali tudi iz preprostejših skladb, kot je Pozdravljena, Mati dobrega sveta, s katero so sklenili bogoslužje. Preostali glasbeni izbor se je ob naših prepoznavnih skladateljih 20. stoletja, Francu Kimovcu in Lojzetu Mavu, stikal z aktualnimi ustvarjalci, Andrejem Missonom in skladateljem mlajše generacije Anejem Černetom.
Veriga molitve in posta tudi tokrat povezala Slovence doma in po svetu
Tudi letos je v sveto mašo za domovino uvedlo 24 ur molitve in posta za domovino. Duhovno verigo so prek svetovnega spleta ustvarile različne skupine doma in v tujini. Letos so se povezale pod geslom Prinašajmo Kristusov mir.
