Ritem srca 2024 - reportaža

Oddaje | 27.05.2024, 09:52 Maja Morela

Petkov večer je tokrat prinesel reportažo iz letošnjega festivala Ritem srca. Prečesali smo dogajanje po dolgem in počez, slišali pogovore z gosti, nastopajočimi, organizatorji, obiskovalci. Na festivalu se je našlo za vsakogar nekaj. Nismo bili ne lačni ne žejni, lahko smo si ogledali bogato ponudbo na stojnicah, si ogrevali glasilke z nastopajočimi na Malem odru, tik pred začetkom koncertnega dela festivala smo poskakovali s Stična bendom, potem pa ob 20h začeli zares in se dve uri prepustili čudoviti duhovni glasbi odličnih izvajalcev.

Nekateri izvajalci so bili prvič na našem festivalskem odru, drugi pa so na njem stali že nekajkrat, vsi pa so bili enotni pri tem, da so organizatorji odlično izpeljali dogodek, ki je bil zaradi dežja pod streho. Ampak to ni bil razlog za slabo voljo, vzdušje je bilo fantastično! Vsak izmed 1.700 obiskovalcev je prispeval svoj delček k nepozabnemu večeru, prežetemu s slavilno glasbo.

»Tukaj smo, da oznanjamo kako je življenje lepo.«

Festivalski del, ki zajema stojnice in dogajanje na Malem odru, se je začel ob 17.30 v avli Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Predstavili so se različni katoliški zavodi in organizacije, med drugimi tudi zavoda Živim in Iskreni ter Mladi za življenje, ti so predstavljali svoje poslanstvo. Eni stojijo ob strani ženskam in njihovim družinam v stiskah ob nosečnosti ali po splavu, drugi pa so odgovarjali na vprašanja o starševstvu in družinskem življenju in tretji kaj več povedali o pohodu Za življenje. »Tukaj smo, da oznanjamo, kako je življenje lepo. Ponujamo majice z različnimi spodbudnimi napisi. Najde pa se tudi kakšna knjiga, v kateri ženske z izkušnjo splava zapišejo svojo zgodbo. V Zavodu ponujamo tudi duhovne vaje, za mlade pa pripravljamo razne delavnice, pričevanja in predavanja,« je povedala prostovoljka Mojca iz Zavoda Živim.

Študenta Anže in Larisa sta v treh urah zainteresiranim obiskovalcem prireditve določila več kot 80 krvnih skupin. Njihova baza darovalcev se je tudi s pomočjo našega festivala povečala za deset novih darovalcev krvi.

Dobrodošlico so obiskovalcem na stojnicah izrekli tudi pri Slovenski in youngCaritas. Sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic nam je povedala, da je med mladimi kar precejšnje zanimanje za prostovoljstvo. »Prostovoljstvo je lepo, ker nas napolnjuje in povezuje. Dobimo nova poznanstva in prijateljstva ter ogromno izkušenj.« Obiskovalci so se lahko ustavili in poklepetali še na stojnicah Katoliške mladine, MORSa, Aleteie, Založbe Družina, Založbe Ognjišče, Teološke fakultete, Katoliškega inštituta, Dvojezične srednje šole v Avstriji. Svojo fizično obliko je na festivalski stojnici dobila tudi spletna trgovina Ustvarjali dotik. Na festivalu so študentje Medicinske fakultete iz Ljubljane, združeni v društvu Misli na srce, sodelovali pri promociji krvodajalstva. Določali so krvne skupine in pridobivali nove kandidate za prostovoljno darovanje krvi. Študenta Anže in Larisa sta v treh urah zainteresiranim obiskovalcem prireditve določila več kot 80 krvnih skupin. Njihova baza darovalcev se je tudi s pomočjo našega festivala povečala za deset novih darovalcev krvi.

Da je bilo vzdušje lahko brez skrbi živahno pa so tudi letos poskrbeli gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Sostro, med njimi sta bila tudi Andreja in Ažbe. »Misli so usmerjene k delu, saj moramo biti osredotočeni na čimprejšnjo pomoč, če pride do padca v nezavest ali požara. S sabo imamo prvo pomoč in skrbimo za požarno varnost. Vemo kje so zasilni izhodi in po potrebi bi lahko usmerili obiskovalce tja, da se varno umaknejo iz kraja nesreče.«

Ritem srca povezuje, pomaga, kjer je to le mogoče. Predvsem pa slavi z dobro glasbo, ki je ni manjkalo tudi na Malem odru. Tam sta se predstavili četrta generacija Stična banda in skupina Alabaster.

»Prišel sem, da doživim tisto, kar glasba je. Za razliko od Evrovizije.«

Obiskovalci so prihajali. Budno oko našega Jerneja Dragarja je zasledilo tudi predsednika stranke NSi Mateja Tonina. Na vprašanje zakaj je prišel je g. Tonin odgovoril: »Ker lahko človek vedno uživa in se odpočije v duhu. Prišel sem, da doživim tisto, kar glasba je. Za razliko od Evrovizije. Najbolj me navdušujejo pozitivna besedila tudi ritmična glasba, saj lahko pri tem neizmerno uživam.«

In kaj na dogajanje porečejo mladi Matija, Lenart, Lara, Veronika in Hana? »Pozitivno nas je presenetilo dogajanje na stojnicah, velika ponudba in pestro dogajanje. Že zdaj na Malem odru je veliko glasbe, komaj čakamo na koncert ob 20h.«

Organizator Ritma srca Andrej Jerman je imel tik pred koncertom polno glavo skrbi, a smo ga vseeno prosili za kratko izjavo: »Pričakovanja so, da bomo imeli lep večer. Občutki so mešani. Morda malo v naglici razmišljam, ali je vse pripravljeno, ali je treba še kaj pripravit, je kitara uglašena. Upam, da je vse tako kot mora biti. Na odru se pa vedno zgodi marsikaj. Upam, da se bodo dogajale lepe stvari.«

Čutili smo prisotnost Svetega Duha, ki je polnil dvorano, da je pokala po šivih. Pa ne samo od Duha. Od vseh, ki ste prišli na festival, dvorana je bila skoraj premajhna za več kot 1.700 glavo množico, ki jo je ogrel, če ne kar razgrel Stična band. Za tem je na oder je prišel spremljevalni band v sestavi: Jan Gerl – vodja banda, klaviature, Andrej Jerman in Tine Lustek – kitare, Vid Ušeničnik – bobni, Andrej Pušenjak – bas ter spremljevalni vokali Manca Hribar, Polona Mežnar in Jakob Čuk.

 

 

Predstavilo se nam je deset izvajalcev z novimi skladbami. To so bili: Lucija Rejec, Anette, Neža in Damjan Pančur, Mitja Ferenc, Manca Hribar, Matej Šoklič, Bena Briški, Antonio Tkalecin Janez Ferlež, I AM, in Svetnik.

Komaj 17-letna Lucija Rejec je na tako velikem odru stala prvič. »Po tonski vaji se počutim dobro. Ko bodo še ljudje prišli, mislim, da bo super. Po nastopu pa pričakujem, da se bo odvalil en velik kamen od srca in že komaj čakam, da stopim na oder in odpojem.«

»Mislim, da so ljudje tisti, ki naredijo koncert, mi samo podžigamo.«

Druga se je zvrstila Anette s pesmijo Luč zasije znova. Tudi ona se je prvič preizkusila na festivalskem odru. »Pravijo, da v življenju vse pride ob pravem času, zato sem se prijavila šele letos. Na odru se počutim krasno in mislim, da bo še publika dodala pravo energijo. Mislim, da so ljudje tisti, ki naredijo koncert, mi samo podžigamo.«

Neža in Damjan Pančur letos na festivalskem odru, v svoji pesmi Ljubezen iz nebes govorita tudi o svoji osebni zgodbi. Po nastopu ju je sodelavka Tanja Dominko povabila pred mikrofon in kamero. »Čarovnija je videti toliko ljudi s takšnim krasnim vzdušjem. Malo vroče je, ampak to sodi zraven. Upamo, da se vidimo znova naslednje leto.«

Na letošnjem Ritmu smo slišali tudi doktorja. Pa ne takega, ki bi kaj predpisal, tudi predaval ni, je pa pel in to prvič na našem festivalu. Mitja Ferenc, ki kot je povedal kolegu Jonu Kanjirju takoj po nastopu, se je na odru kar malo pomladil. »Prvič sem bil na tem festivalu. Z avtorjem skladbe sva stara več kot 120 let, ampak na odru sem se počutil kot otrok. Bil sem na veliko festivalih, ampak tako dobro organiziranega skoraj nisem srečal. Upam na še kakšno sodelovanje in tudi na to, da bo prihodnje leto lepo vreme, da bomo zunaj.«

Edina, ki niti za trenutek ni zapustila odra, niti za toliko, da nam poda izjavo, je bila Manca Hribar. Ja, tista, ki se vam je javljala tudi na Instagram profilu Ritem srca in tista, ki je pela spremljevalne vokale. In tudi tista, ki se je predstavila s svojo pesmijo, ki daje lepo sporočilo: delajmo majhne stvari in to z veliko ljubeznijo, da bodo obrodile obilen sad.

Svoj lonček k čudovitemu vzdušju pristavil tudi Matej Šoklič. Lani je pel o spovedi, letos pa nas je bodril z besedami Našel boš. Kaj? »Boga. To iskanje je zelo zanimivo. Vemo, da Sveti Duh veje, kjer hoče in ne pozna meja, je to zanimivo odkrivati. Mladim želim, da jim večer ostane v lepem spominu, zaenkrat naj bo to dovolj. Ko se bodo odločili brskati, zakaj jim je bilo tako dobro, bodo morda v pesmih odkrivali globlji pomen.«

»Čudovito je bilo nastopati. Lahko rečeva, da je najino srce polno.« 

Naslednja se je na Ritmu srca predstavila Bena Briški. Sama pravi, da je bolj za umirjena vzdušja, ampak da se je na našem festivalskem odru počutila dobro.

Za možnost nastopa sta bila hvaležna tudi Antonio Tkalec in Janez Ferlež. »Čudovito je bilo nastopati. Lahko rečeva, da je najino srce polno. Zdaj imava občutij za pisanje vsaj desetih novih pesmi,« sta še povedala nasmejana.

Naslednja na vrsti je bila skupina I AM. Res, da smo videli tri pevke, ampak na odru jih je bilo pet. Ireno, Andrejo in Marijo smo ujeli tik po nastopu: »Zdaj smo posadile seme, ki bo zraslo, če bo vsaj kdo izmed obiskovalcev pesem vzel za svojo molitev. S tem bo naš trud poplačan.«

Zadnji, ki se je predstavil z novo skladbo je bil Tadej Vindiš, vsem znan kot pevec skupine Svetnik. Na odru ni bil sam. »Očara me, ko ljudje začnejo peti z nami. Takrat imam občutek, kot da to postaja naša skupna pesem, zato se trudim pisati preprosta besedila, ki pa obenem upam, da niso preveč banalna. Na festivalu običajno ne nastopim z vsem svojim bendom. Danes sem stal na odru s sorodniki. Tisti pa, ki niso bili krvna družina so pa tako ali tako bratje in sestre po Kristusu. :)«

»Bog od nas ne pričakuje vrhunskega posnetka, ampak glasbo v živo.«

Množico je nagovoril tudi p. Andraž Arko: »Ko pogledam vse radostne obraze ob čudovit glasbi, ko slavimo Boga, mi prihaja na misel podoba o glasbi. Studijski posnetki morajo biti izpiljeni. Kako je pa z glasbo v živo? Struna poči na kitari, bobnar udari mimo ... Ampak je v živo. Tako je z našo vero v življenju - je v živo. Bog od nas ne pričakuje vrhunskega posnetka, ampak glasbo v živo. Z vsemi odtrganimi strunami. Glasbo velikokrat poslušamo sami, na slušalkah. Nekaj drugega pa je glasbo poslušati v skupnosti in to je lep vidik molitve. Slavljenje Gospoda v skupnosti. S tem mu dajemo čast in slavo. Da bi Ritem srca utripal za Boga, naj vas tudi On spremlja s svojim blagoslovom.«

Večer je z neverjetnim vokalom popestrila tudi gostja Petra Ilc. »Mislim, da še nisem doživela česa tako neverjetnega. Lepo je videti mlade, ki so navdušeni nad slavljenjem. Izbor pesmi mi je ponudil Andrej Jerman. Rekel je vzemi ali pusti in seveda sem z veseljem sprejela ponudbo. Je bila izziv, ampak mi je bilo v veselje. Če bo kdaj kakšna pesem potrebovala glas, ji ga z veseljem posodim.«

»Se vidimo na Ritmu srca 2025!«

Naš organizator in motorček festivala Andrej si je po nastopu oddihnil. »Festival je uspel. Delo je narejeno. Nekaj smo naredili mi, nekaj obiskovalci, nekaj pa je zagotovo prišlo od zgoraj. Ne samo dež. Ta naj drugo leto ostane kje drugje. Hvala še enkrat vsem, ki ste prišli in tudi tistim, ki ste pomagali organizirati festival. Se vidimo na Ritmu srca 2025!«

Do oddaje lahko dostopate v našem avdio arhivu.