Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Kdaj bomo začeli resneje obravnavati podnebne spremembe in ukrepati proti segrevanju planeta? (foto: PixaBay)
Kdaj bomo začeli resneje obravnavati podnebne spremembe in ukrepati proti segrevanju planeta? | (foto: PixaBay)

Dr. Žiga Zaplotnik, meteorolog: Intenzivnost sprememb je plod neaktivnosti, zanikanja in zatiskanja oči pred resnico.

Via positiva | 25.04.2024, 18:00 Nataša Ličen

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, in nas opozarja na ranljivost ter enkratnost planeta na katerem živimo, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugim tudi znanja fizike, matematike, kemije, v prepletu z meteorologijo.

Doc. dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko UL. Dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov.

Dr. Žiga Zaplotnik
Dr. Žiga Zaplotnik © NL

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.

Podnebne spremembe so v fizikalnih, kemijskih krogih že dolgo znane.

"Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema. Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856. Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej v javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Podnebje se zaradi naših aktivnosti spreminja, kdaj bomo mi pripravljeni spremeniti svoje navade?
Podnebje se zaradi naših aktivnosti spreminja, kdaj bomo mi pripravljeni spremeniti svoje navade? © PixaBay

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«


Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek je opazen v resnem obravnavanju podnebnih spremembe, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje.

Plakat z vabili k premišljevanju o naši rabi zemeljskih dobrin.
Plakat z vabili k premišljevanju o naši rabi zemeljskih dobrin. © gov.si

Toda, imamo dolg.

Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.


S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Via positiva
Alojz Rebula in Zora Tavčar (photo: Družina) Alojz Rebula in Zora Tavčar (photo: Družina)

Poslovila se je pisateljica Zora Tavčar

V 97. letu starosti je umrla slovenska pisateljica, esejistka in prevajalka Zora Tavčar, ena pomembnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Stara je bila 96 let, poroča Primorski ...

Protestni pohod na Ježici  (photo: Robert Božič) Protestni pohod na Ježici  (photo: Robert Božič)

Čemažarjevi s sodišča prejeli klofuto

Napad Romov na ljubljanskega kmeta Antona Čemažarja še ni dobil sodnega epiloga. A ena od odločitev, ki so jo že prejeli, ne nakazuje ugodnega razpleta. Napadalci so bili trije, na kraj pa jih je ...

dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček) dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček)

Dr. Žiga Turk: »To je bilo na meji veleizdaje«

Dr. Žiga Turk, ki smo ga povabili v prvo avgustovsko oddajo Spoznanje več, predsodek manj, je zgrožen nad načinom, kako se vlada odziva na vojno v soseščini. Namesto da bi jo resno jemala, se ...

Udeleženci v misijonu v Bolgariji (photo: osebni arhiv) Udeleženci v misijonu v Bolgariji (photo: osebni arhiv)

Med počitnicami v misijone polagati ploščice

V času, ko mnogi izbirajo brezskrbne dopuste na morskih obalah, se je skupina mladih s salezijancem Gregorjem Markelcem odločila za nekoliko drugačne počitnice. Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez ...