Mirko Mayer: Referendumi za aktivacijo levo liberalnih volivcev

Slovenija 26. 04. 2024, 09:54 Rok Mihevc

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Kakšen je vaš pogled na izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami? Kakšne apetite ima tukaj Gibanje Svoboda?

Prepričan sem, da so ta vprašanja namenjena aktivaciji bolj levo liberalnih volivcem, tistim, ki malo manj hodijo sploh na evropske volitve. Po drugi strani je namen tudi to, da so takšne teme priročne, da morda desni politični blok zvabijo na tista skrajna anti stališča in da je poskus Gibanja Svoboda v tem, da bi kampanjo za evropske volitve v senci teh tem, odpeljala na podoben način kot tisto državnozborsko leta 2022, torej na nek »anti Janša sentiment«.

Po drugi strani pa se mi zastavlja vprašanje, če bo to sploh doseglo učinek, ki ga pričakujejo. Gre sicer za teme, ki naj bi bolj zanimale leve liberalne volivce, po drugi strani pa tudi za zelo občutljive teme, ki lahko privabijo še več konservativnih volivcev desno od sredine, ki že tako bolj pogosto zahajajo na evropske volitve. Tako da se mi zdi, da gre v tem primeru zelo verjetno celo za neko igro z ničelno vsoto.

Gre sicer za teme, ki naj bi bolj zanimale leve liberalne volivce, po drugi strani pa tudi za zelo občutljive teme, ki lahko privabijo še več konservativnih volivcev desno od sredine, ki že tako bolj pogosto zahajajo na evropske volitve. 

Vas preseneča, da SD, pa tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, pri tem vprašanju delijo stališče opozicije, da bi morali biti referendumi jeseni?

Me ne preseneča. SD je imela pred kratkim volilni kongres, neko vrenje, menjavo, nov veter, to je tudi nova drža predsednika stranke. Morda bolj strožja pogajalska drža do Gibanja Svoboda. Kar se tiče Mojce Šetinc Pašek, me tudi ne preseneča, že nekaj mesecev je namreč nepovezana poslanka, kar pomeni, da je ostala brez podpore pri poslanskem delu. In morda gre, ker se je to v preteklosti že nekako pojavljalo kot špekulacijo za njen poskus približevanja socialnim demokratom, morda pred koncem mandata celo vidimo kakšen prestop na tej osi.

Kako ocenjujete potek dogajanja pred evropskimi volitvami? Uradna kampanja se sicer še ni. Kdo zaostaja, kdo prehiteva?

Zdi se mi, da sta se najbolj resno tega projekta lotili NSi in SDS. Sta tudi najbolj zgodaj objavili imena vseh kandidatov. Pričakujem, da bo razmerje aktualna vlada oz. opozicija in neparlamentarne stranke 6:3 v škodo vlade. Razočaranje po mojem mnenju utegne biti največje ravno v Gibanju Svoboda. Imam celo občutek, da bi SD lahko na njihov račun, na račun slabe liste, dobil dodaten drugi mandat. Zdi se mi tudi, da Levica, ki ni imela evropskega poslanca tudi, ko je bila javnomnenjsko precej višje, tudi tokrat ne bo dosegla preboja. Med potencialni presenečenji bi bilo pri Vladimirju Prebeliču, morda malo večje presenečenje, ki ga ne izključujem, pa je recimo, da bi en stol celo pripadal izven parlamentarni Resnici, predvsem, ker je tega proruskega sentimenta v Sloveniji vendarle kar nekaj.

Gre za poskus nadaljnjega političnega betoniranja večine na ustavnem sodišču.

Je mogoče tudi nedavni napad na ustavnega sodnika Klemena Jakliča in podobno zdaj tudi zgodba z Darsom del predvolilne kampanje? Kakšno stališče imate pri tem?

Sam tega direktno ne povezujem s kampanjo za evropske volitve, prej bi rekel, da gre za poskus nadaljnjega političnega betoniranja večine na ustavnem sodišču. Rekel bi, da glede na to, kakšna je struktura ustavnega sodišča, notri so tudi solastniki uspešnih podjetniških pisarn, če smo intelektualno pošteni, lahko rečemo naslednje, te zgodbe, ki se jo je poskušalo ustvariti, bodisi ni, ali pa če ta zgodba je, potem bi moralo odstopiti več ustavnih sodnikov, kot pravim so notri znani odvetniki, tudi ustanovitelji različnih institutov, mislim, da bi se morale potem znotraj ustavnega sodišča zgoditi širše spremembe.