Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju | (foto: Rok Mihevc)
Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast
Kmetijstvo Alen Salihović Robert Božič
Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale.
Lerš je v pogovoru spregovoril o poškodbah sadnih vrst zaradi pozebe in kako hitro se te poškodbe lahko pokažejo. Kazati se začenjo, ko se temperature dvignejo in tkiva odstopijo, kar lahko povzroči spremembe v barvi plodičev. Opozarja, da več zaporednih nizkih temperatur negativno vpliva na rastline in povzroči poškodbe, kar se kasneje lahko kaže v obliki mrežavosti in obročkov.
Prav tako je poudaril, da se rastline lahko regenerirajo po blažjih pozebah, vendar večja izpostavljenost nizkim temperaturam pušča večje posledice. Omenil je tudi, da so poškodbe odvisne tudi od sorte sadja, saj so nekatere bolj odporne na pozebo kot druge. Višina drevesa, njihova fiziološka kondicija in nadmorska višina nasada in njegova lega igrajo pomembno vlogo pri tem, ali bo kaj pridelka, kljub pozebi, če so se temperature spustile le stopinjoo ali do dve pod ničlo.
V sredini svetovalnici (24. aprila 2024) bo z nami priznani sadjar Matjaž Maležič
V sadjarsko obarvani svetovalnici ne bomo mogli mimo vprašanj, ki jih sproža letošnja pozeba in prehod kar dveh zaporednih hladnih front, ki so nam skoraj na pragu maja, po obdobju izrazito pretoplega vremena, prinesle v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe.
V sredo ob 8.00 bo z nami sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Vabljeni k sodelovanju.
Na koncu je spregovori o pomenu oroševanja v nasadih, ki lahko pomaga zaščititi pridelek pred pozebo. V nasadih, kjer so opravljali oroševanje, se je temperatura plodičev ohranjala višja in s tem prispevala k ohranitvi pridelka. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.
Na koncu je poudaril, da se moramo prilagoditi spremenjeni klimi in razmišljati o ukrepih za zaščito pridelka pred nizkimi temperaturami. Sklenil je, da je treba iskati rešitve, ki bodo ohranile sadjarstvo trajnostno in uspešno, kljub vedno pogostejšim pozebam.
