Migracijski pakt: da ali ne?

Evropska Unija | 10.04.2024, 11:25 Marjana Debevec

Evropski parlament bo popoldne odločal o evropskem migracijskem paktu, s katerim želi Evropska unija celovito urediti upravljanje migracij. Pakt sestavlja deset zakonodajnih aktov, ki naj bi zagotovili več solidarnosti med članicami, hitrejše azilne postopke in boljše upravljanje meja. Kaj pravijo slovenski poslanci v evropskem parlamentu?

Poslanka iz vrst SDS-a Romana Tomc je prepričana, da je omenjena zakonodaja sicer dobra, moti pa jo, da govori o obveznem solidarnostnem mehanizmu. »Če gre za obvezo, potem jaz ne verjamem, da gre za solidarnost. Se pravi, da gre za obveznost, v javnosti bolj znane kvote in tega ne podpiram.«

Problem je po njenih besedah v samem izvoru težave, ki jo predstavljajo množične ilegalne migracije. Solidarnosti sklad bi bil, tako Tomčeva, potuha za države, ki ne varujejo ustrezno schengenske meje.

Predstavništva EU v državah Afrike in Bližnjega Vzhoda

Po njenem bi bila rešitev vzpostavitev predstavništev EU v državah Afrike in Bližnjega Vzhoda, kjer bi se lahko ljudje zakonito prijavili za prihod v Evropo. Pogreša pa tudi jasen signal s strani Evropske unije, da ilegalni migranti niso zaželeni.

Kako ljudem doma to razložiti?

Franc Bogovič iz SLS solidarnostni sklad sicer podpira, ne zdijo pa se mu primerne določene kvote. »Kako to doma razložiti: ali bomo plačali, če ne bomo sprejeli tistega števila migrantov, ki nam je dodeljeno – 20 tisoč ljudi, evro po človeku – bomo imeli v državah, kjer so povprečne plače takšne, kakršne so naše.«

Ljudmila Novak iz NSi je po eni strani vesela, da se končno sprejema neka bolj odločna zakonodaja in urejevanje migrantske problematike tudi zunaj meja Evropske unije. Poudarja pa pomen zaščite njenih zunanjih meja pred tihotapci ilegalnih migrantov.

»Da zmanjšamo te migracije, da jih zadržimo izven meja, da jih hitreje vračamo tem državam, od koder prihajajo, da sklenemo s temi državami sporazume.«

Neke vrste solidarnosti z državami, ki so najbolj na udaru, se ji zdi primerna, vprašljiva pa je višina denarja, ki ga bo treba plačati. Pogreša pa tudi načrt, kako ljudi, ki prihajajo k nam, vključiti v našo družbo.

Ljudje vladi težko zaupajo

Naši poslanci tudi razumejo odpor ljudi do gradnje migracijskih centrov, saj vladi ne morejo več zaupati. Medtem ko ta po eni strani trdi, da ilegalnih migracij ni, tamkajšnji prebivalci srečujejo ljudi, ki dnevno nezakonito prečkajo našo mejo.

»Treba se je dogovoriti na pravi način. Tako da je nekdo mimo županov poskušal najprej poskušal prepričati ljudi preko tretjerazrednih uradnikov, je pač pljunil na karbid. In zdaj dobiva to, kar dobiva,« je še poudaril Bogovič. Problema se je treba po njegovih besedah primerno lotiti in ne podcenjevati ljudi.

Matjaž Nemec iz vrst SD-ja je povedal, da je omenjena tematika v medijih zelo odmevna. Evropska unija bi po njegovem z uveljavitvijo tega pakta pokazala, kako reševati migracijsko problematiko.

Pred uveljavitvijo nove zakonodaje bo moral dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU.