Če potegnemo črto, čas je za pričevalce

Spoznanje več | 03.02.2024, 06:02 Rok Mihevc

Udejstvovanje t.i. "popularnih duhovnikov" je bila tema epizode oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« pred dnevi. P. Branko Cestnik je izpostavil delovanje Pedra Opeke, Martina Goloba in Karla Gržana.

Peter Opeka in nenapovedan ljudski misijon

Prek kratkim je bil pri nas Pedro Opeka in Slovenija, ki se težko zgane, se je ob njegovem obisku zganila. Na naši spletni strani je njegovo pričevanje v Medvodah eden najbolj gledanih posnetkov, tudi glede na dolžino videa. »Nekdo mi je zadnjič dejal, da se je zgodil nenapovedan ljudski misijon, ki je šel skozi našo deželo,« je dejal Cestnik in spomnil na misel papeža Pavla VI., ki je nekoč dejal, da zdaj ni več čas učiteljev, ampak čas pričevalcev. »Prejšnja doba je zelo poudarjala tistega, ki je znal učiti in takrat se je poudarjala memorizacija. Ta doba odhaja in prihaja doba pričevalcev, ljudi, ki so resnični in povedo svojo zgodbo, skozi katero se slika evangelij.«

Protagonist te veličastne zgodbe je tudi Pedro Opeka. »In mi smo že s tem, ko poslušamo, zraven. Kaj šele, če pomislimo, kolikokrat smo kaj zbirali za Madagaskar. Vse je pomagalo ubogim ljudem in pomagalo k evangelizaciji. To je naša skupna uspešna zgodba, saj tudi Pedro Opeka vedno poudari, da je eden izmed nas, da je na koncu ene verige, da smo te velike projekte naredili.«

Martin Golob kot literarni lik iz Cvetja v jeseni

Potem imamo duhovnika Martina Goloba s knjigo, ki je lani izšla v največji nakladi. Sicer ni bil dovolj dober, da bi ga vzeli na Frankfurtski sejem, ima pa ta rekord in zdaj založbe preračunavajo, kaj se je moralo zgoditi, da je en fenomen s prižnice prišel do take velike naklade. »Tudi pri Martinu Golobu vidimo to prikupnost klasičnega slovenskega duhovnika oz. možakarja. Kot da bi iz Cvetja v jeseni ven prišel literarni lik pred nas, neke vrste povest o dobrih ljudeh, ki se udejanji v enem duhovniku. Ljudje to začutijo,« je razmišljal p. Cestnik.

Ta naravna in podeželska simpatičnost in neposrednost, »ta vrli slovenski moški, začutiš to, kar je rekel Jezusa za Natalena, da je Izraelec, v katerem ni zvijače,« dodaja. »Martin ima ta lepi dar. In tako kot ima dar, ima zraven še ogromno dela. Ne improvizira, se mora na stvari pripraviti. Včasih si mislim, ali ima, tako kot Ironman, kakšno atomsko celico, ki mu daje neskončno energijo, da vse to zmore. Bog da različne darove različnim ljudem.«

P. Gržan kot bradati duhovnik s hribov, ki seže izven običajnega katoliškega kroga

Tu je še p. Karel Gržan. Cestnik se spominja, kako so mu večkrat ploskali na prireditvi Bob leta. »Vstali so, se z njim rokovali ... Sem si rekel, poglej, kako bradati duhovnik s hribov, ki nima neke posebne funkcije v cerkveni hierarhiji, doživi tak sprejem v gala dvorani v Mariboru. Ker ga prepoznajo kot navdihujoč duhovni lik. In na sploh, kamorkoli pride, najde hvaležno poslušalstvo. Pri njem je to zanimivo, da seže izven tega običajnega katoliškega kroga, ki smo ga vajeni. Vedno pa nastopa kot duhovnik, to je njegovo izhodišče in lepo pritegne.«

Čas je za pričevalce

Če potegnemo črto, tako kot je rekel Pavel VI., čas je za pričevalce, razmišlja p. Cestnik. »Duhovniki so dolgoletni lik v slovenski podzavesti. Četudi je grešen, imajo ljudje z njimi povečini dobre izkušnje. Že to, da je lepo opravil pogreb in si ti je v miru pokopal staro mamo, ti je ostalo nekje v spominu in si mu hvaležen, da je to naredil. Duhovništvo in pričevanje. To je lepo znamenje, da situacija ni tako obupna. Bili smo sicer razglašeni za družbeno nekoristne in smo bili politi z mrzlo vodo, ko so nas te oblasti degradirale, a oblast danes je, jutri je več ni. Človek, ki išče stik z duhovnikom, pa je hvaležen, če je ta na mestu in ima to karizmo.«