Bi šli peš iz Ljubljane do Trsta, po primorskem delu Jakobove poti?

Mladoskop | 02.02.2024, 10:50 Nataša Ličen

Ob sklepu izpitnega obdobja si lahko poklonite svojevrstno doživetje. Za nekaj prostih dni, z dobro obutvijo, oprtanim nahrbnikom z najosnovnejšim, se predate organizaciji mladih, ki so poskrbeli za nočitve in hrano na poti, ter seveda družabne dejavnosti, za vmesne trenutke miru in spokojnosti v meditativnem ritmu hoje po neokrnjeni naravi. Sliši se vabljivo, kaj?

O kratkem odmiku, o romanju po primorskem delu Jakobove poti, smo se v Mladoskopu pogovarjali z Živo Dobrovoljc in Andrejem Hočevarjem, ki sta vključena kot prostovoljca v več programov Katoliške mladine.

Prevzela sta koordinacijo novega projekta: »To je romanje za mlade. Romanje je značilno za Slovence, je del vernikov, izraz vere, z romanjem delamo pokoro ali pa gremo na pot z neko željo Bogu. Želeli smo razviti več romanj, da bi postali del Katoliške mladine. Razvili smo idejo, začeli s prvim projektom, da bi videli, koliko zanimanja je sploh med mladimi za tovrstno obliko. Romanje kot duhovne vaje z vključeno hojo.«

Prijave na povezavi: Katoliška Mladina 

Februarja 2024 organiziramo romanje po primorski veji Jakobove poti. Romanje je namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja je: Podoba Boga in moj odnos z Bogom.

Njuna izkušnja z romanji

»Resnično sem navdušena nad romanji, sem redna romarka. S prijatelji smo vedno romali po različnih poteh. Tudi prijateljstva, ki se vzpostavijo na romanjih, so neprecenljiva. Ko hodiš, se razvijajo tako globoke teme, pa tudi, saj življenje samo je romanje. Zato pomaga romanje tudi pri globljem razmišljanju o pomenu našega življenja, sprejemanju preizkušenj, je čudovita priložnost za zbližanje z Bogom.«

»V današnjem svetu je veliko različnih pritiskov iz vseh smeri, tudi časovno smo neprestano napeti, zato je pomembno, za vsakega zelo dobrodošlo, da si vzame duhovni odmik, v katerem se lahko začuti in morda malo premišljuje o svojem življenju, posredno tudi začuti Boga. Moje izkušnje z romanji niso tako bogate. Rad pa hodim. Zelo. Hoja mi je zelo blizu, takrat veliko razmišljam o sebi, kaj delam in kako peljem svoje življenje, s hojo, med hojo, marsikaj spoznam.«