Družina Mohar s s. Meto Potočnik | (foto: ARO)
Njihova družina je bila kot frankfurtsko letališče
Srečanja | s. Meta Potočnik
Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal kapucin br. Ignacio Larranaga. Zato nikakor ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka.
In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo na Hrvaškem in v Medžugorju. Tam je spoznal moč resnice, skupnosti, rožnega venca in evharistije. Pomemben steber v skupnosti je tudi preživljanje z ročnim delom. Tako je Matija dobil zadolžitev, da zjutraj pripravlja zajtrke. Potreboval je mleko, a tega niso imeli v tetrapakih Ljubljanskih mlekarn. Ne, moral je vstati zelo zgodaj in pomolsti kravo. On, mestni otrok, je imel pri tem nemajhne težave, a bila je učinkovita učna lekcija razumevanja odnosov.
V pogovoru sta sodelovala tudi starša Katarina in Andrej, ki sta poudarila geslo ustanoviteljice s. Elvire: Spreobrnjeni starši – rešeni otroci. To sta morala spoznati najprej onadva. Pri tem je oče Andrej povedal: »Naša družina je bila nekakšno frankfurtsko letališče. Vse teče, vse je urejeno, vsak hiti po svoje. Na hitro se ljudje srečajo in spet odidejo dalje. To smo bili mi. Na videz urejena družina, a manjkali so pristni odnosi.«
Pogovor z družino Mohar je nastal v januarski oddaji Srečanja. Celotni pogovor lahko slišite tukaj.
