Domen Kljun na Radiu Ognjišče | (foto: Urša Sešek)
"Saj veste – kjer nič drugega ne lovi, pa lovi Radio Ognjišče ... Brez heca – z veseljem vas poslušam."
Oddaje Marjan Bunič
Aktualni zmagovalec šova ’Slovenija ima talent’ je v oddaji ’Petkov večer’ odkrito priznal, da se šele zdaj počasi zaveda, kako velika stvar je dosežena zmaga.
Kar naenkrat postal član skupine znanih ljudi
»Še pred dobrim mesecem si nisem mogel misliti, da bom denimo sedel za mizo z Markom Vozljem in se pogovarjal z drugimi znanimi glasbeniki. Kar naenkrat sem postal član skupine znanih ljudi in idolov mladih. Kar nekaj komentarjev, ki sem jih dobil po zmagi, omenja, da sem lahko vzor mladim – sem poročen, delam v službi in na kmetiji, sodelujem v domači župniji ...« Domen ob tem sicer čuti nek ponos, vendar ga ob njegovi skromnosti take oznake bolj spravljajo v zadrego.
Bi kaj spremenil?
Bi ob pogledu nazaj v svojih nastopih ali predstavitvah kaj spremenil? »Ničesar. Še enkrat bi izbral enake pesmi in se predstavil na enak način. Tak, kakršen sem, sem tako na odru ali pa doma z družino, v privatnem življenju ...«
V mesto ga nič ne vleče, ne predstavlja si življenja brez konj
Domen prihaja iz kmečkega okolja. Pusti Hrib v okolici Ribnice je vas, v kateri živita le dve družini, vsega skupaj ima le dvanajst prebivalcev, vsi pa so v sorodu. Domen se z veseljem spominja odraščanja z bratom in sestro. Ob pomoči staršem in delu na kmetiji ter raznih hobijih so največ časa preživeli ob zanimivih igrah v naravi. Ter ob konjih – ti so še vedno njegova velika ljubezen: »Ne predstavljam si življenja brez konj. To je zelo plemenita žival, ki vrača vso ljubezen, če se ji le posvetiš in delaš z njo z veseljem. Ljubezen do konj je tudi ena od pomembnih skupnih točk, ki jih imava z ženo Nino ... Že kot otrok sem izkoristil vsako priložnost, da sem odložil šolske knjige in delal na kmetiji. Tudi ko sem hodil v srednjo šolo v Kočevju, me je takoj po koncu pouka vleklo domov. Nič me ne vleče v mesto in moram reči, da ne bi mogel živeti nekje med štirimi stenami.«
Že kot otrok sem izkoristil vsako priložnost, da sem odložil šolske knjige in delal na kmetiji.
Domačinom v zahvalo piše avtorsko pesem
Po zmagi v oddaji čuti veliko hvaležnost. Najprej do Nine, ki je zaupala vanj, ga podpirala, spodbujala in navsezadnje tudi prijavila na tekmovanje. Hvaležen je domačim in popolnim neznancem, ki so ga ves čas spodbujali. Zelo pa je hvaležen tudi vsem domačinom, ki so mu pripravili čudovit sprejem: »Ko sem prišel na Sveti Gregor med ljudi, ki so me podpirali v vsej zgodbi, so bruhnila čustva iz mene. Nekako jim moram povrniti, zato v zahvalo pišem avtorsko pesem ... Ponosen sem, da sem že osem let del cerkvenega pevskega zbora pri Svetem Gregorju, in to bom ostal, kolikor bo le dopuščal čas. Ob sobotah imamo vaje in se malo družimo, v nedeljo pa je na koru slišati, kaj smo se naučili. Z očetom in starim očetom smo tenorji – trije od štirih ...« Pred tem pa je bil Domen od drugega razreda naprej ministrant.
Z veseljem posluša Radio Ognjišče
Ob koncu pogovora Pristavi: »Hvala vam za povabilo. Takoj sem se odzval in si rekel: Na Radio Ognjišče pa moram iti!« Seveda, domači so celo naši podporniki. Pa naš radio pri njih doma pogosto igra? Domen med smehom hudomušno odgovarja: »Saj veste – kjer nič drugega ne lovi, pa lovi Radio Ognjišče ... Brez heca – z veseljem poslušam Ognjišče.«
Saj veste – kjer nič drugega ne lovi, pa lovi Radio Ognjišče ... Brez heca – z veseljem poslušam Ognjišče.
O sanjski zaroki, o prodajanju suhe robe v Kmetijsko gozdarski zadrugi Ribnica, o igranju harmonike in še o čem prisluhnite Domnu v posnetku oddaje 'Petkov večer' v našem avdio arhivu.
