Zdravstvo | (foto: NSi)
Zdravniška stavka - nič več nadur
Slovenija Tanja Dominko Slovenska tiskovna agencija
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je na seji glavnega stavkovnega odbora soglasno sprejel sklep, da jutri vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Po oceni naj bi soglasja umaknila približno polovica vseh zdravnikov, je na novinarski konferenci povedal predsednik Fidesa Damjan Polh.
Zdravniki bodo tako po besedah Polha odslej delali do največ 48 ur na teden in ne več. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno. "To je povsem v skladu z evropsko direktivo o delovnem času," je pojasnil.
Nekatera soglasja bodo v veljavo stopi takoj, tak primer naj bi bila Splošna bolnišnica Celje in Onkološki inštitut Ljubljana. V nekaterih primerih pa bo preklic oziroma umik soglasij v veljavo stopil v 30 dneh.
"To je bil nujen ukrep, ki smo ga morali narediti prav zaradi tega, da opozorimo, da si ta vlada sploh ne želi nobenih sprememb v zdravstvu," je dejal.
Naloga javnih zdravstvenih zavodov po njegovih besedah bo, da ob upoštevanju novih pogojev sestavijo urnike tako, da se prilagodijo umiku soglasij.
Zdravniki so doslej namreč stavkali od ponedeljka o petka, v soboto in nedeljo pa so dežurali. Zdaj pa se bodo vse opravljene ure v tednu seštevale do 48.
Da bodo začeli zbirati preklice soglasij, so v Fidesu napovedali prejšnji ponedeljek. Preklici, ki jih bodo vodstvom zavodov predali v sredo, so po besedah Polha prihajali z vseh koncev Slovenije.
"Najbolj goreči privrženci preklica soglasij so na vzhodnem delu države, zelo so za to poprijeli v bolnišnici Slovenj Gradec, bolnišnici Celje, pa na Ptuju, zelo so dobro organizirani tudi v Novem mestu in so tudi množično podprli," je pojasnil in dodal, da so v izolski bolnišnici, kjer deluje sam, aktiviranje preklicev dobesedno zahtevali.
Na onkološkem inštitutu se je pozivu k preklicu soglasij odzvalo okoli 80 odstotkov od tistih zdravnikov, ki delujejo na področjih, kjer je treba zagotavljati tudi dežurstva, je pojasnila Ana Lina Vodušek in izpostavila kirurgijo, interno radioterapijo in anesteziologijo.
Preklic soglasij bi se poznal tudi v večjih zdravstvenih domovih, v katerih kar nekaj zdravnikov deluje tudi v nujni medicinski pomoči. V tistih zdravstvenih domovih, kjer zdravniki ne pokrivajo nujne medicinske pomoči, pa bo ta motnja po besedah predsednika Fidesa manj očitna.
Več bolnišnic je prejšnji teden za STA sicer napovedalo, da bo v primeru umika soglasij zdravnikov za nadurno delo preklicalo soglasja za delo pri drugih delodajalcih oziroma o tem razmislilo. Polh je danes dejal, da je morebiten preklic soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih v rokah delodajalcev. "Ni nujno, da izgubijo ta soglasja. Je več pravnih oblik dela v popoldanskem času," je pojasnil.
"Od vlade imamo dovolj obljub in zavlačevanja, zahtevamo resne, jasne zaveze in jamstva, da bo ta zdravstveni steber formiran," je dodal Polh. Na vprašanje, ali bi bila za Fides denimo sprejemljiva podpisana vladna zaveza o finančnih učinkih z začetkom prihodnjega leta, je odgovoril, da ne bi rad špekuliral, a da je 1. januar 2025 krepko predaleč. Fides pa si sprememb v zdravstvenem sistemu želi še to pomlad.
Iz civilne iniciative Glas ljudstva so medtem sporočili, da so prejeli pismo specializanta, zaposlenega v eni od javnih bolnišnic, ki ne želi biti imenovan. V pismu po navedbah iniciative priča o pritiskih k udeležbi na stavkovnih shodih in k umiku soglasij za nadurno delo. Polh je na novinarski konferenci dejal, da takim insinuacijam ne verjame. "Če je karkoli resnega, naj pride z imenom in priimkom na Fides, pa se bomo pomenili," je pozval.
Sindikat Fides je 15. januarja začel stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Fides v prizadevanjih za izpolnitev podpisanega dogovora iz leta 2023 podpira tudi Koordinacija zdravniških organizacij. Izpolnitev podpisanega sporazuma pomeni tudi ohranjanje javnega zdravstvenega sistema. Koordinacija tako podpira vse aktivnosti, ki izboljšujejo pogoje za delo zdravnikov in zobozdravnikov in pripomorejo k takojšnji ponovni zagotovitvi in krepitvi delujočega javnega in dostopnega zdravstvenega sistema, so sporočili iz koordinacije.
