Škof Andrej Saje izroča priznanje pobudnici romanj slepih in slabovidnih Marinki Drinovec | (foto: Franc Pungertnik)
Zahvale škofov ob zahvalni nedelji
Slovenija | 06.11.2023, 15:40 Alen Salihović
»Letošnje leto je zaznamovalo veliko dogodkov, ob katerih smo boleče doživeli svojo nemoč in nemoč človeštva. V mislih imamo uničujoče naravne ujme in boleče konflikte, ki so posledica človeškega napuha, sovraštva, oblastiželjnosti. Ob vsem tem se čutimo še bolj krhke in nemočne,« je ob zahvalni nedelji zapisal novomeški škof Andrej Saje, ki je tudi predsednik Slovenske škofovske konference. Objavljamo tudi zahvali ljubljanskega in mariborskega nadškofa Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla.
Pod vtisom naravnih nesreč, še posebej neurij in povodnji, ki so v letošnjem poletju prizadele del naše domovine, Boga prosimo, naj nas obvaruje naravnih katastrof, in se mu hkrati zahvaljujemo za vse dobre ljudi, ki so z veliko požrtvovalnostjo prizadetim priskočili na pomoč, je zapisal.
Nadaljeval je, da so v celotni državi strokovne službe in prostovoljci pokazali izredno solidarnost, sočutje in takojšnjo konkretno pomoč. Nekateri so pri tem celo tvegali lastno življenje. »Gasilci, Civilna zaščita, Slovenska vojska, skavti, Karitas in druge organizacije so obpomoči iz tujine takoj stopili skupaj, šli na teren, organiziralimrežo reševanja in varovanja ljudi in premoženja ter še vedno spremljajo in pomagajo prizadetim skupinam in posameznikom. Tudi sosedje, znanci, prijatelji, sorodniki ter mnogi posamezni prostovoljci so nesebično pomagali. Ko izražamo svoje želje in potrebe Bogu z molitvijo in prošnjo za vse prizadete v naravnih nesrečah, jim s tem vlivamo zaupanja in jih spodbujamo, naj ne izgubijo upanja,« je zapisal.
Bratje in sestre! Bogu se zahvaljujem za vse sodelavce,duhovnike, redovnike, redovnice in angažirane vernike laike. Zaradi vaše zavzetosti so župnije in druga občestva žive skupnosti, v katerih čutimo, da med nami celo sredi stisk prebiva Bog. Hvala tudi vsem, ki svoje trpljenje darujete za različne potrebe sveta in Cerkve. Skupaj se učimo zaupati Gospodu, da ne bi skrbeli, ampak ob vsaki priložnosti izražalisvoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem(prim. Flp 4,6).
Dodal je še, da smo vedno znova priče novim in novim vojnim konfliktom po svetu. »Ne smemo prehitro pozabiti na vojno v Ukrajini, na toliko trpečih v bližnjevzhodnem konfliktu, na druge begunce, ki so zapustili svoje domove in iščejo pot v mirno življenje, ter na vse preganjane. Preveč naših bratov in sester trpi po svetu samo zaradi vere v Kristusa. Mi pa se Bogu lahko zahvaljujemo za mir v naši domovini, za to, da si mnogi dosledno prizadevajo za dobro in za življenje, za vsako premagano sovraštvo, ko zmagata ljubezen in povezanost,« je še poudaril.
Po besedah škofa Sajeta so naravne nesreče in vojni konflikti pritegnili pozornost medijev. »Dogajajo pa se tudi bolj spodbudne stvari. Sinodalno dogajanje je recimo bolj skrito očem javnosti, a zato nič manj pomembno. Spodbuja poslušanje in sprejemanje. Bogu smo hvaležni za tiste župnijske skupnosti in druga mala občestvavernih, kjer doživljamo živost Cerkve, dejavno poslušanje in dobronamerno govorjenje iz srca. Prosimo Gospoda, da bi znali v krščanskih skupnostih premagati strah, da bi se odprli Svetemu Duhu in da bi se poizkusili v drži poslušanja in odprtosti srca.«
Vir: Škofija Novo mesto
Nadškof Cvikl ob zahvalni nedelji
Dragi bratje in sestre! Vsako leto prvo nedeljo po prazniku vseh svetih obhajamo kot zahvalno nedeljo. Že sam mesec november se imenuje listopad, kajti listje pada z dreves in se tiho spušča na zemljo. Topli in dolgi dnevi postajajo krajši in hladnejši. Narava se pripravlja k počitku. Kmetje pospravljajo sadove s polj in čas je za pregled preteklega leta.
Mnoge kraje so letos prizadele vremenske ujme: močan veter, toča, poplave, plazovi, s tem pa je bila povzročena velika škoda, tako v naravi, na infrastrukturi, kot tudi na številnih objektih. Mnogi so to leto ostali brez poljskih pridelkov. Tako smo od blizu občutili, kako ni vse odvisno od nas in od našega dela. Hvala Bogu, da smo v teh nesrečah, bili priče veliki solidarnosti in medsebojni pomoči. Sveti Pavel v pismu Korinčanom (1,4) pravi: »Kaj imaš, česar ne bi prejel«?
V odnosu do Boga lahko hitro zaspimo. Zdi se nam kdaj, kot da je Bog daleč od nas, da ostaja gluh za naše prošnje, še posebej se nam to dogaja ob preizkušnjah, ki nas zadenejo. Pa temu pravzaprav ni tako. Tudi v težkih situacijah nam Gospod na pot pošilja ljudi, ki so nam pripravljeni pomagati in nam biti blizu…
Kljub vsem preizkušnjam, ki so nas letos zadele, ima vsak od nas tudi nešteto razlogov za zahvalo. Kot pastir naše mariborske nadškofije se želim ob zahvalni nedelji najprej zahvaliti vam duhovniki, redovnice in redovniki ter stalni diakoni, ki pričujete za evangelij z navdušenjem in pogumom. Sinoda nas vabi, da vedno bolj hodimo skupaj v odprtosti Božjemu Duhu.
Hvala vsem sodelavcem po naših župnijskih občestvih: članom ŽPS, GS, cerkvenim ključarjem, katehistinjam in katehistom, organistom in organistinjam, pevcem, bralcem beril, delivcem sv. obhajila, ministrantom, vsem, ki čistite in krasite naše cerkve, vsem gospodinjam, pomočnicam in pomočnikom, članom župnijskih karitas, članom molitvenih skupin, animatorjem mladinskih skupin in oratorijev. Hvala vsem, ki na kakršen koli način sodelujete, da so naša občestva živa in znamenje Božje navzočnosti med nami.
Hvala za vse nabirke , darove in prispevke za potrebe župnijskih skupnosti. Brez teh darov ne bi mogli opravljati pastoralnega in katehetskega poslanstva in ne vzdrževati in obnavljati naših cerkva in drugih župnijskih stavb.
Hvala za vse nabirke, ki jih oddajate na nadškofijo. Hvala tudi za vse druge darove, ki jih kot župnije in posamezniki namenjate za delovanje nadškofije in njenih ustanov.
Še posebej sem vam hvaležen za duhovno podporo, za vse vaše molitve, dobra dela in mašne daritve, s katerimi naše delo izročate Bogu in Materi Mariji.
Ko nam uspe narediti nekaj dobrega, to nosi na sebi Božji pečat. Prepričan sem, da Bog vse dobro, ki ga storimo, obrne tudi nam v dobro. Če znamo biti za vse to hvaležni, to med nami gradi mostove ljubezni in medsebojnega zaupanja in nam utira pot k Bogu!
Msgr. Alojzij Cvikl DJ, nadškof metropolit
Nadškofova zahvala ob zahvalni nedelji
»Vi pa si ne pravite ›učitelj‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Kristus« (Mt 23,8-10).
Ob zahvalni nedelji nas Jezus v evangeljskem odlomku opominja, naj bomo v življenju vedno usmerjeni k tistemu, ki nas po Božje ljubi in nas zato uči prave poti, nam podarja življenje in nas vodi v resnično svobodo. K tistemu, ki nas je učil, kdo je in kakšen je Oče, in nam je s svojim življenjem pokazal pot k Očetu.
Zato se ob zahvalni nedelji zahvaljujem vsem, ki ste v letu, ki ostaja za nami, živeli po njegovih naukih, se navdihovali ob Očetovi podobi in sledili njegovi poti.
Nedavno je nekdo, ki veliko stori za pomoč potrebnim, rekel, da so se v preteklem letu naravne nesreče in človeške stiske v naši državi zelo zgostile. Veliko jih je bilo. Preveč jih je bilo. In so še vedno. Mnogi jih doživljajo, tako starejši kakor tudi mlajši.
Zato se ob zahvalni nedelji zahvaljujem vsem, ki ste v tem letu stopili na pot dobrega. Vsem, ki ste se na kakršen koli način podali na pot k tistim, ki so doživeli preizkušnjo in izgubo.
Zahvaljujem se vsem gasilcem, članom civilne zaščite, prostovoljcem Karitas in Rdečega križa, pa tudi vsem drugim, ki ste po svojih močeh, lahko rečem preko svojih moči pomagali tistim, ki so v divjanju vode ostali brez vsega, in ste jim s svojo navzočnostjo in delom pokazali, da niso sami.
Zahvaljujem se tistim, ki ste prispevali na račune naših dobrodelnih ustanov, da so lahko takoj priskočile na pomoč prizadetim in da še vedno lahko prihajajo na pomoč tistim, ki so največ izgubili. Posebej hvala vsem tistim, ki ste se velikodušno odzvali na solidarnostno nabirko po naših župnijah in jo Karitas razdeljuje med poplavljence.
Zahvaljujem se duhovnikom, redovnikom in redovnicam, ki ste bili v teh časih na poseben način blizu ljudem. Šli ste med nje, se pogovarjali z njimi, jih poslušali. Neka gospa, ki je težko doživljala noč divjanja narave, je rekla župniku, ki jih je prišel pozdravit in bodrit: „Gospod, samo vas sem čakala.“
Zahvaljujem se tudi prostovoljcem župnijskih Karitas, po katerih je Škofijska karitas imela jasno predstavo dogajanja na terenu in najboljše moči za hitro razdeljevanje pomoči.
Zahvaljujem se tudi župnikom in Župnijskim pastoralnim svetom, da ste našli prostor v župnijskih prostorih, da se morejo v njih učiti otroci, ki jim je povodenj uničila šolske prostore.
Vsem se zahvaljujem za vse misli, besede in dejanja, po katerih ste sledili Jezusovemu zgledu, ki zase pravi, da je prišel, da bi imeli življenje; vsem, ki ste pomagali živeti svojim bratom in sestram. Hvala vsem, ki ste bili drug drugemu in tudi čisto neznanim ljudem kot očetje in bratje in sestre. Hvala vsem, ki ste zvesto sledili edinemu Vodniku, Kristusu.
Msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof
