Zakaj je bila včasih dovoljena uporaba peska in proda iz rek, danes pa ne več?

Slovenija | 24.10.2023, 11:08 s. Meta Potočnik

Zakaj je danes protizakonito urejati strugo, da se zavaruješ pred grozečo vodo, zakaj nimajo občine več pristojnosti na tem področju, saj bi lahko bolje poskrbele za redno vzdrževanje, je koncesionarski sistem vzdrževanja vodotokov edina možnost, še posebej, ker se izkazuje kot neučinkovit, in konec koncev, zakaj se iz rečne struge ne sme več pobrati določeno količino peska za nasip kolovozov in tudi za lastne potrebe, ter na ta način zagotoviti, da se čistijo lovilna mesta za prod?

To je le nekaj vprašanj, ki smo jih radijci prejšnji teden, ko smo po dobrih dveh mesecih spet obiskali v avgustovski vodni ujmi prizadeta področja naše domovine, slišali ob srečevanju s tamkajšnjimi ljudmi.

Predvsem starejši so nas opozarjali na dejstvo, da je bilo pred desetletji veliko bolje rešeno vzdrževanje vodotokov in so marsikdaj tudi ljudje sami urejali struge in tako vsaj posredno skrbeli za vzdrževanje poplavne varnosti, danes pa si posel razdelijo koncesionarji, ti pa velikokrat najemajo podizvajalce v več ravneh, kar nujno vodi v nesmotrno porabo denarja in posledično nezadostno izvedene protipoplavne ukrepe.

Ta vprašanja smo zato zastavili Direkciji Republike Slovenije za vode in jih prosili za pojasnila. Odgovore objavljamo v celoti.

Kot novinarka sem zadnje tedne večkrat obiskala ljudi ob Savinji, ki imajo poplavljene hiše in živijo ob brežinah, ki jih je reka delno odnesla. Ob nekem delu reke so se prizadeti organizirali sami in s pomočjo mehanizacije uredili nekaj delov struge, ker od koncesionarja nikogar še ni bilo. Nato so se kmalu predstavniki podjetja tam pojavili. Naključje?

Škoda, ki so jih poprave avgusta povzročile na vodotokih, je zelo obsežna. Zaradi obsega je nemogoče zagotoviti izvajanje intervencijskih del na vseh odsekih istočasno. Dela na terenu že ves čas, od 5. 8. 2023, potekajo v polnem obsegu. Koncesionarji so na terenu z največjim možnim obsegom ekip in mehanizacije in vlagajo izjemne napore v to, da bi čim prej uspeli vzpostaviti pretočnost čim večjega dela vodotokov.

Naj poudarimo, da je izvajanje nujnih ukrepov na vodotokih v pristojnosti Direkcije RS za vode. Nepremišljeni, neceloviti ukrepi in neustrezne rešitve lahko stanje vodotokov poslabšajo.

Moje vprašanje v imenu prebivalcev je: Ali je protizakonito urejati strugo, da se zavaruješ pred vodo, če vidiš, da je to nujno?

Urejanje vodotokov je treba obravnavati celovito, ne lokalno. Vsak poseg na vodotoku ima lahko vpliv dolvodno, zato je pomembno, da so vsi posegi na vodna zemljišča premišljeni in usklajeni, saj lahko v nasprotnem primeru nastane škoda.

Skladno s 150. členom Zakona o vodah se lahko poseg v prostor, torej tudi poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.

Izvajanje nujnih ukrepov na vodotokih je izključno v pristojnosti Direkcije RS za vode.

Podobno so storili v Železnikih v avgustu in kolikor vem, niso prejeli globe?

Interventna dela na vodotokih in objektih vodne infrastrukture v Železnikih je izvajal izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda, torej koncesionar. Dela so bila usklajena z Direkcijo RS za vode in so tudi potekala pod nadzorom Direkcije RS za vode.

Zakaj se ni možno dogovoriti, da bi občine dele svojih brežin čistile in urejale same, in v ta namen tudi najele podjetja, ki bi to naredila? Kajti imajo občutek, da plačujejo nekaj, česar se od zadnjih poplav leta 2012/13 ni urejalo, nato pa zdaj sami najemajo stroje in čistijo? Ljudje namreč bolje poznajo svoje reke in potrebe.

Izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda (GJS) je enovit sistem, ki se mora zaradi celovitega izvajanja zagotavljati na ravni večjih porečij in ne na ravni posameznih občin. Vzdrževanje vodotokov nima le lokalnega vpliva, ampak tudi pomembne dolvodne ali gorvodne vplive (izven posameznih občinskih meja), ki morajo biti upoštevani pri pripravi programov vzdrževalnih del. Glede na celovito poznavanje problematike vzdrževanja vodotokov na ravni večjih porečij je možna tudi določitev prioritetnih in najbolj učinkovitih vzdrževalnih del, ki so ključnega pomena za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti na širšem območju.

Koncesionar, ki na dotičnem porečju izvaja dela, mora razpolagati z ustreznimi kadri, mehanizacijo, poslovnimi prostori ter deponijami in programsko opremo za upravljanje z vodnogospodarsko infrastrukturo, kar je bilo tudi jasno opredeljeno v javnih razpisih za podelitev koncesij.

Prioritete izvajanja GJS je treba zagotavljati glede na poplavno ogroženost na posameznem porečju, ne glede na občinske meje. Predvsem je ključno, da se prioritetno izvajajo ukrepi, ki naslavljajo območja z večjim škodnim potencialom (varovanje življenj, ljudi in premoženja).

Obvezna gospodarska javna služba na področju urejanja voda se izvaja na predhodno izdelanih in z vsemi deležniki usklajenih letnih programih del. V preteklih letih je bila na področju urejanja voda ključna težava v nezadostnih sredstvih, ki jih je država namenjala za urejanje voda iz proračuna.

Menimo, da smo v okviru razpoložljivih sredstev in upoštevaje prioritete iz naslova vzdrževanja vodotokov naredili največ, kar smo lahko.

Pri tem pojasnjujemo, da 100. člen zakona o vodah dolžnosti nalaga tudi lastnikom ali drugim posestnikom vodnega ali priobalnega zemljišča in sicer morajo zagotavljati košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.

Kako bi odgovorili ljudem, ki pravijo, da teh pet koncesionarjev za denar, ki ga prejmejo od države, ne opravi vsega potrebnega dela in gre denar pač neznano kam. Ali je res edini razlog prenizka cena? To je težko verjeti.

Obvezna gospodarska javna služba na področju urejanja voda se izvaja na predhodno izdelanih letnih programih del. Cene izvajanja storitev v okviru javnih služb urejanja voda v Republiki Sloveniji so določene na podlagi javnega razpisa in so zapisane v koncesijskih pogodbah. Obvezna gospodarska javna služba na področju urejanja voda se izvaja v obsegu, ki ga dopuščajo finančna sredstva, ki so v tistem letu na voljo. Direkcija Republike Slovenije za vode sicer na terenu preveri stanje za vsa izvedena dela, za katera prejme račun s strani koncesionarja.

Zakaj posameznik ne sme več iz reke pobrati določeno količino proda ali peska za lastne potrebe? Včasih je bilo to možno, in je tudi prispevalo k čiščenju strug.

Odvzemanje naplavin je skladno z 72. členom Zakona o vodah dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. Naplavine se lahko odvzemajo zaradi urejanja voda:

• v okviru izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,
• v okviru posebne rabe vodnega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin ali
• pa iz območij, namenjenih odvzemanju naplavin v okviru posebne rabe za katero se pridobi koncesija.

Odvzem naplavin iz vodotokov lahko vpliva na zmanjšanje prodonosnosti dolvodno, kar lahko privede do povečane erozije dna in brežin vodotoka ter poglabljanje struge. Dolvodno se lahko poveča poplavna ogroženost. Odvzem naplavin lahko vpliva tudi na poslabšanje ekološkega stanja voda. Zato se mora odvzem naplavin izvajati skladno z Zakonom o vodah na način, da se trajno ne poslabšuje stanja voda.