duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec | (foto: Urad predsednika Republike/Tamino Petelinšek)
K Bogu odšel duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec
Slovenija Alen Salihović
V 84. letu je po dolgotrajni bolezni k Bogu odšel duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec.
Umrl je na Dunaju, kjer je kot bolniški duhovnik v dunajski bolnišnici deloval večino svojega posvečenega življenja. Rodil se je leta 1940 v Gorici. Iz koprske škofije so sporočili, da bo pokopan v Stični, druge informacije o pogrebu pa bodo znane naknadno.
24. maja 2018 je Avgust Ipavec prejel Medaljo za zasluge, ki mu jo je izročil takratni predsednik republike Borut Pahor. Odlikoval ga je za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini
Kot so zapisali v utemeljitvi »celotni Ipavčev opus jemlje navdih iz spoštovanja do človeškega stvarstva in vsega božjega. Prelito v glasbeni jezik, ki ne potrebuje posrednikov, je njegovo humanistično sporočilo tudi dragoceno sporočilo slovenske ustvarjalnosti.«
Skladatelj in duhovnik Avgust Ipavec, rojen leta 1940 v Gorici, je bil v duhovnika posvečen leta 1966 v Logu pri Vipavi. Prvo desetletje duhovniške službe je deloval v različnih slovenskih župnijah (v Cerknem, Izoli, Kobaridu, Idriji in Ravnici), medtem pa študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je leta 1974 z odliko diplomiral iz kompozicije. Po diplomi je odšel na Dunaj, da bi se na glasbeni akademiji še izpopolnil. Odkril je, da se glasba in duhovništvo ne izključujeta, ampak ravno nasprotno. »Kolikokrat se moram prav umetnosti zahvaliti, da nisem brezčutno šel mimo človeka, ki trpi,« je pred leti povedal v pogovoru za Družino. Več kot štiri desetletja je deloval kot dušni pastir v dunajski bolnišnici Otto-Wagner-Spittal.
Duhovnik Ipavec kadar mu je čas med obiski bolnikov dopuščal je ustvarjal in pisal skladbe. »Dvojno« življenje, duhovnika in skladatelja, se dopolnjuje. »Življenje duhovnika daje mogočen izraz drugemu življenju, življenju skladatelja. Njegove skladbe sledijo jasni duhovni zamisli,« so zapisali Avstrijci, ko so mu pred desetimi leti podelili Zlati častni znak Republike Avstrije.
Utemeljitev državnega odlikovanja
Življenje duhovnika, skladatelja in dirigenta Avgusta Ipavca je prispodoba iskrenega in zavzetega dela za razumevanje med posamezniki, narodi in verami. Rojen v začetku druge svetovne vojne, je postal predan glasnik ljubezni, miru in rodoljubja.
V duhovnika je bil posvečen v Vipavi, od koder ga je duhovniška pot vodila v različne slovenske kraje. Z odliko je diplomiral tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter študij nadaljeval na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer že desetletja deluje kot duhovnik v bolnišnici. Povsod, kjer je služboval, se je ukvarjal z glasbo in petjem. Vztrajno je prirejal spominske proslave, vodil zbore, pripravljal koncerte in nastope.
Predvsem pa se je Avgust Ipavec uveljavil kot skladatelj za velike zbore in orkestre. Ustvaril je odmevna glasbena dela, oratorije, kantate in maše. Mnoga so bila izvedena tudi v tujini, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in Češkem. Orkestre pri izvedbi njegovih skladb spremlja tudi po več odraslih in otroških zborov, recitatorjev, pevcev solistov in plesalcev. Pojejo večglasno in v različnih jezikih, s čimer dobiva ubranost njegovih stvaritev še dodatno simboliko in sporočilno vrednost.
Zelo znana je njegova Maša narodov, ki je napisana v štirih jezikih. Enako Requiem, ki ga je posvetil padlim vseh dežel v prvi svetovni vojni. Ženski in moški zbor ter solisti pojejo v jezikih narodov, ki so se bojevali na Soški fronti. Simbolično jih Avgust Ipavec poveže v mašni daritvi. Spevi v ruščini, nemščini, italijanščini in slovenščini odsevajo bolečino ob strahotah vojne s priprošnjo za mirni pokoj padlih ter mirno sožitje prihodnjih rodov. Maša je bila izvedena tudi ob 60-letnici Sveta Evrope v Strasbourgu.
Tudi Barve zelenega smaragda odražajo Ipavčevo ljubezen do rodnega Posočja in željo za pomiritev med narodi. Odrešitev vidi v ljubezni. »Le ljubezen zdravi,« večjezično ponovi Ipavec v svoji stvaritvi. Avgust Ipavec je danes tukaj tudi predstavnik množice Slovencev, ki žive v tujini, ohranili pa so svoje slovenstvo in svojo veliko ljubezen do domovine.
Celotni opus Avgusta Ipavca jemlje navdih iz spoštovanja do človeškega stvarstva in vsega božjega. Prelito v glasbeni jezik, ki ne potrebuje posrednikov, je njegovo humanistično sporočilo tudi dragoceno sporočilo slovenske ustvarjalnosti.
Barve zelenega smaragda
Značilno za Ipavčevo ustvarjanje je, da je pisal za velike zasedbe – poleg orkestra je vključil več zborov, recitatorjev, solistov, tudi plesalcev. Pisal je v več jezikih in za izvedbo povabil zbore iz različnih dežel. V svet glasbe se je zapisal s številnimi oratoriji, kantatami, mašami. Ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne, septembra 2016, so v baziliki na Sveti gori orkester, zbor, plesalci in recitatorji krstno izvedli Ipavčevo simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda. Poldrugo uro dolgo glasbeno delo je skladatelj posvetil spominu padlim v septembrskih bitkah leta 1916 na Goriškem in na Sveti Gori.
