Meditacija | (foto: pixabay)
Kakšne so katoliške alternative vzhodnjaškim meditacijam?
Slovenija | Marta Jerebič
Kako Katoliška cerkev danes odgovarja na privlačnost praks drugih religij, na primer joge? To je bila ena od tem kongresa, ki ga je Evropsko združenje za katoliško teologijo letos pripravilo na Madžarskem. Na srečanju so govorili o identiteti katoličanov v Evropi.
Nevarnosti mešanja različnih verskih praks
Asistentka in raziskovalka pri katedri za osnovno bogoslovje in dialog na teološki fakulteti, doktorica Urška Jeglič, je bila ena od petih članov slovenske delegacije na kongresu. V svojem prispevku je opozorila na nevarnosti mešanja različnih verskih praks. »Ena prvih stvari, ki privlači v drugih religijah, je ta, da je telo bolj vključeno, da ni samo ta duhovna komponenta, ampak da igra pomembno vlogo tudi telo, na katerega smo v krščanstvu skozi stoletja pozabili oziroma se ga večkrat dojema tudi kot grešnega.«
Ena prvih stvari, ki privlači v drugih religijah, je ta, da je telo bolj vključeno, da ni samo ta duhovna komponenta.
Kriza identitete
K privlačnosti drugih religij prispeva tudi kriza identitete – vse kar je drugačno, je bolj privlačno. Dr. Urška Jeglič poudarja, da imamo tudi znotraj Katoliške cerkve neke prakse, podobne vzhodnjaškim meditacijam, a jih ne znamo unovčiti. »Sama sem se zelo osredotočila na kontemplativno meditacijo oziroma kontemplativno molitev, ki je bila že pri prvih cerkvenih očetih zelo prisotna. Hkrati je tudi četrti korak ignacijanske molitve.«
Privlačen tradicionalizem
Udeleženci so na kongresu izpostavili tudi, kako privlačen je znotraj Katoliške cerkve v Evropi postal tradicionalizem. »Velikokrat se tu potem naslonimo na to, kar govori papež Frančišek, torej, da je treba iti naprej. Tudi stališče na kongresu je bilo, da v preteklosti ne moremo živeti, moramo iti naprej s časom, moramo odgovarjati na potrebe sodobnega človeka in kristjana tukaj in zdaj. Predvsem je pomembno vstopiti v življenje, ne toliko sama liturgija ali predpisi«.
