Škof Štumpf animatorjem: Najbolj sem vesel, če srečam mlade, ki hočejo kaj narediti za Boga in druge

Slovenija | 05.09.2023, 08:03 Alen Salihović

V Želimljah je minuli konec tedna potekal tradicionalni Animatolon. Gre za druženje animatorjev iz vse Slovenije ob koncu oratorijske sezone. V soboto je sveto mašo daroval murskosoboški škof Peter Štumpf. V pridigi je dejal, da ga najbolj veseli, ko sreča mlade, ki želijo narediti nekaj za Boga in druge.

Škof Štumpf je mladim v luči evangelija o talentih dejal, da so talenti in druge dobrine čudoviti Božji dar, ki se množijo takrat, ko se delijo. Če pa jih držimo samo zase, potem to ni dobro, je povedal.

Nadaljeval je, da iz leta v leto lahko opažajo, da v oratorije prihaja vse več otrok in z njimi tudi staršev, ki ne verujejo v Boga. Zakaj prihajajo, se je vprašal škof Štumpf in odgovoril: Zato, ker bi radi doživeli nekaj lepega. »Dobro vedo, da je oratorij kraj sprejetosti, varnosti, pozornosti, in je kraj, kjer si znate vse deliti drug z drugim. To je vidno tudi pri sveti maši, pri molitvah, po raznih delavnicah, pri igri in tudi pri kosilu in malicah, Tudi neverni vedo, da tega vsi zelo potrebujemo. Vse te čudovite lastnosti oratorija pomenijo preddverje Božjih vrat, ki vodijo do Boga. In nekateri, ki ne verujejo, tudi tako najdejo pot do njega,« je dejal škof Štumpf.

»Gre za pustolovščino, ki ji je močno podobna zgodba o Hobitu. O tej zgodbi ste med letošnjim oratorijem razmišljali, se pogovarjali in tudi imeli delavnice. Hobiti niso ljudje velikih zgodb, saj jih zanima samo zapečkarsko življenje. Šele, ko jih nadnaravne sile dobesedno porinejo v velike zgodbe, postanejo pomembni in odločilni. V njihovih rokah je usoda sveta. Zaradi njih zlo doživi polom. Na koncu teh številnih zgodb Frodo uniči prstan, ko ga vrže v žareče globeli Mordorja. V Hobitu in trilogiji o Gospodarju prstanov niso kralji, vilini, škrati protagonosti, ampak hobiti majhni, nerodni, čudni, čokati človečki,« je dejal škof Štumpf.

Nadaljeval, da so Hobiti tudi njemu precej podobni. »Nisem sicer majhen, obilen pa kar precej. Sem zelo zanimiv za škandale, ki okrog mene brenčijo kot komarji. Že davno sem se sprijaznil, da kakšnega posebnega miru ne bom nikoli imel. Zame je pomembno, da poskušam odkrivati in delati to, kar od mene pričakuje Bog in ljudje, ki vanj verujejo ali pa ga še iščejo. Najbolj sem vesel, če srečam mlade, ki hočejo kaj napraviti za Boga in druge. To je zame največji talent. Mladi niste ne hobiti ne kralji in kraljice ne vilini in škrati, mladi ste samo mladi, in že kmalu tudi več ne boste mladi. Življenje hitro gre naprej, čas odteka. Največja pomanjkljivost mladosti je, da hitro mine. Bog kliče samo nekajkrat: ob rojstvu in krstu, v mladosti, nekatere še mogoče v zrelih letih, potem pa pokliče poslednjič, v uri prestopa v večnost,« je povedal.

»Animatorstvo za oratorij je dober trening za pogum, da se ne bi zbali, ko boste slišali: »Nikar več ne govori, da si še vedno deček ali deklica, kajti h komur koli te pošljem bo šel, in kar koli ti ukažem, boš govoril. Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem, govori Gospod.« In kam naj bi šel? In kaj naj bi šla? Tja, kjer bodo drugi zmeraj iskali Boga; tja, kjer bodo drugi zmeraj potrebovali tvoje talente. Apostol Pavel daje recept tudi za to pot: prizadevajte si živeti v miru, držite se svojih opravil, in delajte s svojimi rokami. Ljubezen pa nam odkriva, kako naj vse to delamo. Precej hobitsko zveni vse to, vseeno pa nam zveni v krepko pomoč za varno hojo na poti vere do Očetovo hiše v nebesih. Gremo skupaj naprej, samo naprej…,« je še dejal škof Štumpf.