Umrla je ustanoviteljica Skupnosti Cenacolo s. Elvira

S. ELVIRA

"Vsak dan bolj sem vesela, da obstajam, da sem se rodila, še bolj pa sem vesela, ker me je Gospod postavil v položaj, kjer ne morem in ne smem razmišljati le o sebi. Nikoli nisem imela v življenju toliko časa, da bi se ukvarjala s seboj in razmišljala: kako se počutim, sem srečna ali ne, ali sem dovolj dobra ali ne. Vedno sem morala misliti na druge in počasi sem se zavedala, da so me prav oni oblikovali kot žensko, kot kristjanko in kot redovnico.

Že mnogo let sem srečno poročena s Sinom »tesarja iz Nazareta«, ki je po poklicu tudi tesar. Na tej skupni poti z Njim odkrivam vsak dan bolj in bolj staro novico, da služiti pomeni kraljevati. Ni večjega, ni bolj začudujočega in bolj bogatega kraljestva, kot je človekovo srce… Biti na razpolago božjemu očetovskemu srcu, da bi služila človeku, je prav zares okušati privilegij kraljevanja. Naj vam zaupam skrivnost tega kraljevanja, ki premaga negotovost, utrujenost, malodušje, strah: poglej okoli sebe in ponudi roko nekomu, ki trpi bolj kot ti.

Imeti uboge med seboj je velik dar in ko rečem, uboge, mislim tvojega očeta, moža, ženo, brata… tako lahko vedno premagujemo sami sebe, presegamo prag lastne utrujenosti. To je način, kako v resnici udejanjiti besedo: »Kdor izgubi svoje življenje, ga najde«.

Pogosto opozarjam dekleta in fante v skupnosti, svoje sodelavce in prijatelje, da nam niti naš greh ne sme biti ovira, da ljubimo. Včasih se čutimo nesposobni, ubogi, nemočni, ker premišljujemo le o svojih težavah in se v resnici vrtimo okoli sebe. Poskusimo drugače – položimo pred Gospoda vse te težave, da nas On osvobodi teže naše grešnosti in nas povabi, da kakor apostoli oznanjamo Njegovo vstajenje.
Živeti pomeni konkretno izkušnjo, saj »On najde življenje, ki je izgubljeno«."