Komar | (foto: pexels)
Komarji, repelenti in vsi mi pri spovedi
Naš pogled Rok Mihevc
Še konec leta ni, pa že imamo, sem prepričan, finalne besede leta 2023. Poplava, lopata, škorenj, mulj in ... komar. Tej besedi bi lahko dodali še marsikateri pridevnik, ki bi ga na našem radiu morali sicer cenzurirati, dejstvo pa je, da so ta mala živa bitja v naših mislih, besedah ter vsakdanjih pogovorih, ki včasih vodijo celo pred vremenom.
Iz vsebin teh pogovorov bi lahko izluščil, da večina opaža, da je komarjev letos veliko več, čeprav stroka tega ne potrjuje. A že kmečka pamet nam lahko pove, da glede na vso vodo, ki smo je deležni v tem poletju, imajo ti dvokrilci vse pogoje, da popestrijo naš vsakdan. No vsem v takem izobilju niti ne, saj nekateri bolj dišimo komarjem, drugi niti ne – tu kot zanimivost povem, da ne drži prepričanje, da vaša koža bolj diši, ključne so kisline, ki jih oddaja koža.
Najprej nadležno brenčanje, nato pik in srbečica, vse to so skromna darila naših druženj s komarji, pa naj bo to ob pobiranju krompirja na njivi, ob tipkanju člankov na delovnem mestu, udeležbi na sobotni poroki ali večernem druženju s prijatelji ob pivu ter repelentih.
Prepričan sem, da ste učinkovitost slednjih marsikateri dodobra spoznali. In da bi marsikaterega poslali k spovedi. Ker lažejo in niso prav nič učinkoviti. Na poboljšanje bi poslali tudi komarje, ker so prav nesramni in brez obrazni. Ker nam ne pustijo spati, ne pustijo delati in ne pustijo živeti. No, k spovedi pa bi jaz poslal tudi vse nas. Ker se nad komarji samo pritožujemo, nismo pa hvaležni, da smo pravzaprav srečneži, ker so piki in srbečica njihovo edino darilo. Na drugem koncu sveta je komarjevo darilo žal lahko precej nevarnejše, saj prinaša številne bolezni, tudi smrtonosne.
In prav o tem razmišljam zadnje čase. Hvaležen sem, da me komar lahko piči, pa zaradi tega ne umrem, hvaležen sem, da poplave in plazovi niso prizadeli mojih krajev, hvaležen sem za gnečo na cesti, ker to pomeni, da si lahko privoščim avto in gorivo, hvaležen za trebuh, ker to pomeni, da imam kaj pojesti, hvaležen za prepire, ker to pomeni, da imam prijatelje, hvaležen za ... za marsikaj. Tudi takrat, ko najraje ne bi bil.
