Marija | (foto: Cathopic)
Marija, ti nas razumeš, ker si mama
Komentarji | Marjana Debevec
Ob današnjem prazniku, ko se mnogi Slovenci zbirajo v Marijinih svetiščih, se zatekajo po njeno materinsko pomoč in se ji priporočajo, mi misli romajo k različnim vprašanjem.
V začetku julija smo gostili učiteljico iz Anglije, ki je bila nemalo presenečena, ko smo kot družina v nedeljo odšli k maši. Povedala je, da pri njih zelo malo ljudi redno obiskuje cerkev, sploh pa se k maši ne odpravijo družine skupaj.
V tem letu sem imela možnost opraviti nekaj krajših potovanj po Italiji in Franciji. Opazila sem, da skoraj ni bilo moč videti družin z otroki, ampak le pare s psom. Družine so bile večinoma le priseljenske.
Neko noč smo prespali v hotelu, ki je bil nekoč samostan. Povedali so nam, da že dolgo nimajo več poklicev, pa tudi vse manj vernikov hodi k maši. Že nekaj let spremljamo, kako se v Zahodnem svetu zapirajo cerkve in samostani, saj preprosto ni več nikogar, ki bi bival v njih ali jih obiskoval.
Moram priznati, da me je prevzel strah in skoraj malodušje ob pomisli, da krščanstvo v Evropi počasi izginja. Ob tem sem zaznala veliko vlogo Vzhodnih držav, kjer je, bolj ali manj, vera med ljudmi še navzoča. Dokaz so tudi današnja romanja k Mariji in številna manjša občestva po župnijah, gibanjih in skupnostih, kjer se vera živi mogoče še bolj poglobljeno in iskreno, kot nekoč. Spontano mi je iz srca privrela prošnja k Mariji: Ti, ki si Mati, prosim pomagaj nam ohraniti vero, ki je edini in najdragocenejši zaklad, ki ga človek lahko poseduje.
Mati z veliko začetnico lahko posreduje za nas v tem zmedenem svetu, kjer človek misli, da bo svoboden, če se bo otresel vseh spon in pravil. Zahtevamo pravico do umora najšibkejših, kot so otroci v materinem telesu ali na smrt bolni ljudje, ki si zaslužijo naše največje sočutje in skrb. Prepričujejo nas, da bomo rešili stiske in rane, ki jih nosimo globoko v sebi, če bomo spremenili spol ali eksperimentirali z našo spolno usmerjenostjo. Mislimo, da bomo bolj srečni, če se bomo rešili spon zakonskega jarma in iskali nove zveze.
Vendar temu zmedenemu človeku, ki počasi izgublja svojo identiteto, ali pa je ta vedno bolj v tekočem, če ne že v plinastem stanju, kot se je izrazil papež Frančišek, resničen odgovor ne dajejo te instant hitre rešitve. Potrebuje Mater, resnično mater, ki mu zna prisluhniti, ga sprejeti, objeti in mu pokazati pot do resnične sreče in miru.
Spominjam se, kako sem Marijo v srcu prosila, naj objame meni drago osebo, ki je bila v stiski. V sebi sem začutila besede: Objemi jo ti! To je bil Marijin odgovor. Ona lahko v ta zmedeni svet individualizma, zagledanosti vase, vojn, trpljenja in stisk vseh vrst pride preko nas. Prosimo jo danes, da bi bili njene roke in njeno srce, ki bo odprto za sočloveka, da mu bo Marija tudi preko nas lahko pokazala pot do svojega Sina.
