O teorijah, kako so vreme včasih "coprali" farji in zmaji, danes pa Nato in posebna orožja

Spoznanje več | 26.07.2023, 12:18 Rok Mihevc

Vreme v teh dneh je tema številka ena tako v medijih, kot v naših vsakodnevnih pogovorih. Še več, o njem se veliko razpravlja tudi na družbenih omrežjih, kjer pa je prostor tudi za raznorazne teorije zarot o krojenju in "copranju" vremena. Te so se, prav zaradi vedno močnejših in skorajda apokaliptičnih neurij, še bolj "razpasle". Tej temi smo posvetili tudi tokratno oddajo "Spoznanje več, predsodek manj", voditelj Jože Bartolj se je pogovarjal s p. Brankom Cestnikom.

Podnebne spremembe. Pravite, da je zadnji čas, da preberemo papeževo okrožnico »Laudato si« o okolju, tudi zato, da se ne bomo pustili manipulirati etabliranim ekologistom. Kaj pa to pomeni?

Etablirana ekologistka je Greta Thumberg, priviligirana, okoljevarstvenica z veliko pisano. Z električno jadrnico. Ampak seveda, ta tip ekoloigizma, ki ga srečujemo v teh krogih, ima nekaj čudnih pridihov. En prvih teh je apokaliptika. Ima ta pretirano alarmistični prizvok in potem kdor nasede, postane tudi čuden, čudak, ki vsak hip pričakuje konec sveta in se temu primerno lahko tudi agresivno obnaša do drugih.

Ta tip ekologije, ki je pretirano apokaliptičen, zavračamo skupaj s papežem Frančiškom. Ker on v tej okrožnici, ki je prva o varovanju okolja, da to umirjeno sredinskost. Mnogi ekologisti človeka dojemajo kot parazita. Antihumanizem se pojavi skupaj z ekologijo.

Skratka, kot da je na planetu Zemlja človek virus ...

In to papež Frančišek odločno odklanja. Pravi, da mora ekologija imeti človeški smisel, čeprav tudi sam kritizira preveliko osredotočenost na človeka, tehniko, kapital, ki hoče izkoristiti vse vire, ki so mu na razpolago. Kritizira to, da se je človek odmaknil od narave, da se ne čuti povezanega z rastlinjem, živalstvom. Ampak ne na način, da bi človek postal parazit.

Prisotna je tudi miselnost ne imeti otroka. Pater iz Barcelone mi je povedal, da večina pubertetnikov, ki začnejo razmišljati o življenjski poti, ne želi imeti otrok, ker otrok ni eko. Ker je otrok grožnja ekosistemu. To je pošastna deformacija, to je neke vrste antihumanizem, ki se je skupaj z ekologijo pripeljal v naša srca. Je neke vrste nihilizem, kot da moramo človeštvo zavračati, sovražiti v imenu živalstva, rastlinstva, planeta ... a mi smo del planeta, ne moremo sebe tako razumeti.

In potem teza, da nas je ljudi itak že preveč. Po eni strani Evropa izumira, po drugi strani nas je preveč. Kako gre to skupaj?

Ta alarmizem, da nas je preveč, je star kakšnih 50 let. Se spomnim da so v 70-letih, ko je bilo veliko lakote, začeli govoriti, da bo svet eksplodiral, da je preveč ljudi, da ne bo hrane... Takrat se je začela zlasti v zahodni civilizaciji ta kultura splava, forsirajmo spolnost, ki ni rodovitna. In zdaj forsiramo življenjske sloge, ki so spolne, niso pa vezane na rodovitnost, ki ne rojevajo, npr. homoseksualnost. Češ, moramo prepričati, da nas ne bi bilo preveč. A to smo delali mi v Evropi, ta beli človek je šel v to, medtem ko se drugi niso sekirali, so imeli vedno veliko otrok. In danes čutimo posledice tega razmišljanja.

Nekje sem slišal, da bo Slovenija imela vedno okoli dva milijona prebivalcev, toliko ta prostor omogoča. Morda bodo to Slovenci, če pa ne, pa kakšni drugi. Ali pa če pogledamo Evropo, ta ima tudi toliko sto milijonov prebivalcev, toliko jih bo. Zdaj ali bodo Evropejci ali pa bodo Azijci, Afričani ...

Tako, nekdo bo zapolnil ta prostor. Mi smo šli v to, da nas je preveč, drugi pa ne. In tisti bodo zapolnili. Na koncu je najmočnejša roka ne tista, ki ima kapital ali vojsko, ampak tista, ki pestuje otroka. In na dolgi rok tista roka zmaguje. Tu je tako zdaj, da evropski človek sam sebe kaznuje, evtanazira, sam sebe razume kot odveč. In zanimivo, da gre za post krščanskega človeka in ta povezava, da je to nekdanji kristjan, ni zanemarljiva. Zavrnil je Kristusa in je obtičal v praznini.

Evropski človek sam sebe kaznuje, evtanazira, sam sebe razume kot odveč. In zanimivo, da gre za post krščanskega človeka in ta povezava, da je to nekdanji kristjan, ni zanemarljiva. Zavrnil je Kristusa in je obtičal v praznini.

Nisva še obdelala popolno te teme z ekologijo. Namreč, tudi mladi so prepričani, da bogate države manipulirajo z vremenom.

Te dni je na družbenih omrežjih videti, da ljudje hočejo razlage, zakaj imamo take ujme, ki pridejo vedno popoldan in pridejo vedno z iste smeri ... Zakaj ... Ena izmed teorij je, da je v Cernu elektronski pospeševalec, potem pri Dolomitih je Nato baza in potem so te Haarp teorije, ki so že stare teorije, češ da nekdo manipulira z vremenom, da vreme postaja orožje.

Še kot otrok se spomnim, kako sem gledal, kako smo manipulirali z vremenom, ko smo spuščali rakete proti toči. To je bila neke vrste manipulacija z vremenom. Človek se poskuša zaščititi pred vremenom, ampak zanimivo je, da se je ta vzorec nekega praznoverja pojavil. Nekih teorij zarot. Podobno smo imeli pri koronavirusu. Saj smo vsi poslušali tisto, kako bodo v nas vstavili antene in 5G, ki nas bo spremenil v vodljiva bitja. In mi se bomo kot antene odzivali na tiste impulze in cepivo služi samo zato, da nas spremeni v antene. In take stvari so ljudje verjeli. In podobno vidimo tudi zdaj.

Danes sem poslušal po radiu eno najpreprostejših razlag vremenoslovca. Nad Alpami se srečujeta dva močna območja, eno je mrzlo in drugo je vroče. Ker se srečujeta nad Alpami, prihaja do tega v tem prostoru. Zelo preprosta razlaga, ki ti jo da vremenoslovec, ki ni zastonj študiral in ni zastonj že 20 ali več let vremenoslovec, ampak to bodo ljudje odrinili in si izmislili, kako Nato pakt dela vreme in take ...

In kako z letali po oblakih posipajo različne stvari ...

...celo, da bi ljudem čustvena stanja spreminjali in podobno. Po eni strani to govori o tem, kako malo zaupamo ljudem.

Ali pogledava v zgodovino? Imate nek članek iz leta 1862, torej iz Slomškovega časa.

V tistem času, ko je Slomšek umrl, se je zgodilo, da je ravno v teh krajih Nova cerkev, Frankolovo, Črešnjice, Šmartno v Rožni dolini prišlo do tako hudega neurja, da je uničilo praktično vse. Celo drevje je postalo golo, poškodovane živali, bila je velika toča. Avtor pa je Jože iz Krač, ljudski pisatelj in dopisnik Ljubljanskih novic. In pravi, »kdo je neki točo naredil, so se spraševali ljudje,. Nekateri so čenčali, da so jo duhovni, župniki napravili, ki so se za neko faro trgali, da bi jo dobili, pa jih je drugi spodrnezel in zato so mu točo poslali. Nekateri so celo trdili, da je stara baba nekega kaplančiča v oblacih vidla in ga z megle na tla vrgla, da si je noge polomil ...«

Torej, zanimivo. O tem sem se pogovarjal s profesorjem Ocvirkom, ki mi je rekel, da ve za primer še iz časa druge svetovne vojne, ko je duhovnik moral zapustiti faro, ker so ljudje rekli, da je copral vreme. Tudi sam sem v naših kmečkih pripovedkah slišal, da župniki delajo vreme. Berejo kolomuniš bukve, so rekli. Ljudje so pač videli duhovnika brati brevir, v latinščini ga je bral, hodil je po cerkvi, »kaj nekaj dela, uuu, čara vreme« ali pa nas varuje pred slabim vremenom.

Potem pravi, »nekateri so rekli, da sta jo dva dijaka v gostilnici napravila« ... Torej, dijaki, študentje, spet ena družbena kategorija, ki je takrat izstopala, po učenosti, pogovarjali so se po latinsko, nemško, to so kmetje poslušali in dijaki so postali čudni.

Nekateri so rekli, da se je prejšnji dan gora vžgala, kjer so bili lintvori – zmaji. Ti so zbežali v zrak, sledila je toča in nevihta. »Nekateri so dolžili bolj učene može in celo stare babe čarovnice, da so točo napravile, da so jih v oblacih z vrčeami v kateri je toča bila, videli letati in na zemljo sipati.« Danes pa je teorija teh letal, takrat pa so bili zmaji in čarovnice ...

Najlažje je nekaj fantazirati, da zadovoljimo svojo presenečenost, da lahko stresamo jezo na nevidnega demona, ker si nočemo naravne razlage poslužiti, raje nekega demona obtožimo. Včasih so bili farji, čarovnice, zmaji, danes so Nato pakt in posebna vremenska orožja in podobno.

Skratka, neki vzorec je. In tudi časovno se stvari ponavljajo. Da obstajajo spremembe okolja, verjetno ni potrebno preveč zanikati, ampak neurja so vedno bila.

Tudi huda, zelo huda. In ob zelo hudem neurju smo v šoku. Ljudje doživijo stvari, ki si jih ne bi mislili, recimo, da mu je krompir s sosednje njihov pripeljalo na dvorišče ... Tudi simbolno smo pretreseni, kako lahko strela udari v turn ... Ali ni turn božji, pa tako škodo naredi? Potem se išče seveda neke razlage in najtežje je verjeti v najbolj preproste razlage vremenoslovcev, da se srečata dve fronti in pride do trenj med mrzlim in toplim. Najlažje je nekaj fantazirati, da zadovoljimo svojo presenečenost, da lahko stresamo jezo na nevidnega demona, ker si nočemo naravne razlage poslužiti, raje nekega demona obtožimo. Včasih so bili farji, čarovnice, zmaji, danes so Nato pakt in posebna vremenska orožja in podobno.

Papež Frančišek izpostavi v Laudato si, da obstajajo različne klimatske krize, podnebne krize, ta ki je zdaj, je od človeka. Je posledica človekove dejavnosti. Tega se moramo zavedati in se truditi, da se poboljšamo.