Jakob, Luka in Nejc | (foto: NL)
Leto velikih skavtskih taborov
Mladoskop Nataša Ličen
Skavtstvo pri nas raste in se razvija. Trenutno je na več lokacijah po Sloveniji organiziranih nekaj večjih poletnih taborov, ki jih lokalni stegi pripravijo vsakih pet let.
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je prostovoljna, nacionalna mladinska organizacija, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok ter mladih, ustanovljena leta 1990 na temeljih predvojnega slovenskega skavtstva. Na začetku dvajsetega stoletja je temeljna načela napisal Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtskega gibanja.
Prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju.
Skavtske metode so v svetu priznane kot ene od najučinkovitejših neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.
Zanimanje za skavtstvo raste
Nejc Kurbus, načelnik Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov: »Odgovornost je eden od ključnih ciljev skupne rasti ter vzgoje skavtinj in skavtov, vzgojiti odgovorne osebnosti na vseh ravneh. Trenutno imamo približno 5800 aktivnih, vključenih skavtinj in skavtov, številka je za nekaj odstotnih točk večja od lanske. Aktivno delamo na osebnem odnosu. Zelo veliko se pogovarjamo. Po drugi strani pa pokrivamo pomembno področje mladinske pastorale, kjer je ponudbe manj. Razdeljeni smo v štiri starostne skupine, ki jih vodi več kot 900 mladinskih voditeljev, prostovoljcev.«
Pri skavtih otroci lahko delajo marsikaj, a v varnem okolju in ob spremljevalcu, kar jih navduši in jim vliva zaupanje
Luka Mehle, poverjenik za vzgojitelje, voditelje prostovoljce : »Vsak vzgojitelj naše organizacije je soočen z nastopi, začneš med najmlajšimi in se uriš v vodenju vse do mladih odraslih, to je ena od kompetenc, ki jo pri skavih dobi. Pri skavtih so otroci in mladi lahko zvesti sebi, delajo marsikaj in to v varnem okolju. Vsak ima svojega spremljevalca, oziroma starejšega brata ali sestro, kot si rečemo, ki pazi nanj, mu je ob strani. To je učenje ob delu. Otroke privlačijo pustolovščine, kjer se lahko preizkusijo v različnih stvareh, se urijo v veščinah, ne pa da samo sledijo navodilom.«
Drugače zmoremo mladim prenesti tudi vero, gotovo je zgled ključen
Jakob Stele: »Učinek skavtstva, vloženega dela zadnjih tridesetih let, se počasi že kaže v družbi, nekdanji skavti so na pomembnih mestih, tudi zanimanje za skavtstvo med ljudmi se veča, širijo se vrednote, ki jih skavti želimo predati naprej. Mladi smo zavzeti za spremembe. Pri skavtih znamo mladim približati tudi vero, ki jim jo morda v drugačnih okoljih težje.«
Vsak skavt, od trenutka, ko se pridruži naši organizaciji do takrat, ko postane vzgojitelj, gre skozi proces vzgoje, prevzame določene vrednote, ki ga oblikujejo, in z njimi se tudi sam uri v sposobnosti vodenja mlajših.
