En dan v šoli: Seznam nadomeščanj na petih straneh

Pogovor o 20. 06. 2023, 08:20 Marta Jerebič

Medtem ko se šolsko leto bliža koncu, se ravnateljem ne bodo prav veliko zmanjšale skrbi. Nekateri bodo celo poletje opravljali razgovore, da bi pridobili kader. Sicer bodo morali jeseni staršem sporočiti, da njihovih otrok npr. matematike ne bo mogel učiti matematik, ker ga nimajo. Kadrovski krizi v šolstvu smo namenili zadnjo oddajo Pogovor o.

Kadrov na trgu ni

O kadrovski krizi v zdravstvu slišimo veliko, pomanjkanje učiteljev v šoli pa še ni prišlo v zavest javnosti, saj za zdaj stvari še nekako tečejo. Ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič opozarja, da prostih kadrov na trgu pravzaprav ni. »Če bo ena šola učitelja dobila, ga bo druga izgubila. Danes smo lahko zelo srečni, če sploh dobimo študenta.«

Nadomešča tudi ravnatelj

V nadomeščanja vključujejo vse učitelje, strokovne delavce, pomaga jim 10 študentk in študentov, dve upokojeni učiteljici, nadomeščata tudi pomočnik ravnatelja in ravnatelj sam.
»Seznam nadomeščanj za en dan je pogosto izpisan na petih straneh, A4 listih. Zaradi vlaganja takšnih naporov v organizaciji izvajanja teh nadomeščanj je sicer v javnosti videti, da je v šolah vse ok. Da nimamo takih problemov, kot jih imajo drugi. Ker vse stvari nadomestimo. Vendar pa je kadrovska kriza v šolstvu verjetno vsaj tako velika kot v zdravstvu, če ne celo hujša.«

Največja kriza v osnovnih šolah

Ravnatelj Gimanzije Šentvid Jaka Erker pravi, da v srednjih šolah, zlasti gimnazijah, kriza za zdaj še ni tako velika kot v osnovnih šolah, a dodaja: »Zdravnik, ki zapusti javni sektor, gre verjetno v zasebno prakso in je kot zdravnik še vedno aktiven. Pri učiteljih na tak način ne moremo zapolniti kadrov.«

Sprememba pedagoškega študija

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda upa, da bo del težav rešil nov plačni sistem, razpis štipendij za deficitarne poklice v šolstvu in vnovična uvedba pripravništva. Treba pa bo tudi spremeniti sam pedagoški študij. »Morda tudi dati še več praktičnega pouka na šolah ravno zato, da bi mi potem bili študenti že preden končajo svojo diplomo, magisterij, več časa na šoli, se vživeli v šolo in potem tudi lahko nadaljevali na tej šoli kasneje, ko končajo svoje študije.«

Reforma, nasilje, organizacija prehrane

V oddaji smo govorili tudi o šolski reformi, nasilju in organizaciji prehrane. V zvezi s slednjem je ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič dejal, da centralne kuhinje, ki bi oskrbovale okoliške šole in vrtce, ne bodo rešile kadrovskega problema. »Če šola ne najde kuharja, kako ga bodo našel centralne kuhinje?« se sprašuje.

Izrazil je tudi nestrinjanje s trditvami strateškega sveta za prehrano, ki pravi da je hrana v šolah velikokrat ocvrta. »Pri nas že leta ne cvremo hrane, ker jo pripravljamo v avtomatih. Ni preslana. Tudi sam jem kosilo v šoli in meni osebno je premalo slano. Procesirana hrana na šoli je kvečjemu kdaj kakšna sladica, ker nimamo kapacitet, da bi pripravljali svoje. Sladkorja je le za vzorec. Mislim, da je hrana na šolah že sedaj zelo kvalitetna. Mislim, da je prehrana v šolah celo ena izmed redkih stvari, ki je urejena zelo dobro, tudi izvajana tako kot mora biti, veliko bolje kot v marsikateri zahodnoevropski državi.«