Duhovniki domžalske dekanije: Ubijanje nikoli ni rešitev.

Slovenija | 28.06.2023, 10:51 Marta Jerebič

Duhovnik Domžalske dekanije so se javno opredelili do zakona o pomoči pri samomoru. Pod izjavo se je podpisalo 17 duhovnikov.

V izjavi so zapisali:
Duhovniki dekanije Domžale z zaskrbljenostjo spremljamo poskuse Srebrne niti, da bi rešili vprašanje bolečine, trpljenja in smrti. Žal ugotavljamo, da je njihova rešitev preprosta in stalinistična: »Ni človeka, ni problema«. Zato predlagajo, da bi človeka umorili oziroma, kar se lepše sliši, mu omogočili, da si sam vzame življenje ali da bi to drugi v lastni režiji zastrupitev opraviliDa bi potolažil skeptike in zagovornike človeškega dostojanstva, zakon obljublja veliko stvari in zagovorniki zagotavljajo, da do zlorab ne bo prišlo. A kaj, ko dejstva demantirajo zagovornike ubijanja predlagatelje zakona. Namesto izgradnje mreže hospicev, kjer bi tako umirajoči kakor njihovi domači našli primeren prostor, spremstvo, strokovno in duhovno pomoč, se oziramo na odrede smrti, ki bodo prišli in vse pripravili, da si neozdravljivo bolni v svoji stiski vzame življenje s pomočjo tretje osebe. Gre torej za pravo pomoč pri ubijanju.

Izkušnja tudi pravi, da se ob sprejetju takega zakona poruši zaupanje med generacijami, saj ostareli in bolni čutijo pritisk mlajših in zdravih, da se odstranijo. V prah se sesuje dostojanstvo zdravnikov in medicinskega osebja, ki hočejo zdraviti in pomagati, ne pa ubijati in odstranjevati. V ospredje stopijo pravniki in sodniki, ki se morajo ukvarjati s tako ali drugačno obliko samomorov/umorov.

Duhovniki vemo, da nobena smrt ni lepa. In vendar bomo vsi umrli. Zato je ključno vprašanje, zakaj živimo. Zato pozivamo zakonodajalca, da preden na hitro in površno, brez prave družbene debate in soglasja sprejme všečno in trendovsko pobudo za zastrupitev kot rešitev problema, poišče rešitve, ki bodo v skladu s človeškim dostojanstvom, medgeneracijsko solidarnostjo in željo vsakega človeka, da bi našel smisel svojemu življenju, tudi trpljenju in smrti.

Zato podpisani, nočemo, da bi državni zbor sprejel tak zakon. Želimo si, da bi poslanci posvetili svoj čas bolj pomembnim in nujnim zadevam, ki pestijo našo družbo, spoštovanju različnosti in z vključevanjem vseh deležnikov,  tudi vernikov. Pozivamo tudi, da si pri sprejemanju takih in tega zakona neha lagati, zavajati, manipulirati in lažnivo obljubljati. Za človeka gre in za njegovo življenje!