Mladostnik in šola | (foto: Ruslan Gonzalez / Pixabay)
DKPS: Z generacijo, ki odrašča, se ne smemo igrati!
Novice Robert Božič
V Društvu katoliških pedagogov Slovenije z zaskrbljenostjo opazujejo pojave nasilja v šolah. V razpravah, ki so sledile temu dogajanju sodelujejo, ugotavljajo pa, da niso slišani njihovi predlogi, ki bi situacijo lahko izboljšali. Zato so se odločili da javnosti predstavijo svoj pogled, z upanjem, da bodo tako pripomogli k hitrejšemu odločanju za nujno potrebne spremembe.
Izjavo za javnost objavljamo v celoti.
V minulih tednih smo poslušali glasne in odločne ugotovitve strokovnjakov, ki navajajo ključne razloge za nasilno medvrstniško vedenje. Strinjamo se, da ti problemi ne čakajo pred vrati, pač pa z njimi že dlje časa in predvsem težko živimo. Poudarjeni niso le razlogi, temveč konkretni predlogi za spremembe, ki bi trend lahko obrnile na bolje.
Zdi se, da te pozive slabo slišijo tisti, ki imajo moč in lahko spremenijo zakonodajo. Spremembe so nujne, a boleče. V našem primeru bodo boleče za razvajene otroke, ki bi morali spoštovati sošolce, učitelje in šolska pravila. Boleče bi bile za vplivne starše, če ne bi imeli več dostopa do anonimnih prijav šolski inšpekciji in ker bi bili njihovi otroci obravnavani enako kot vsi ostali. Boleče bi bile tudi za kapital, če bi se prepovedala uporaba pametnih telefonov otrokom pred 10 letom starosti, če bi se prepovedali telefoni v šoli in uporaba spornih aplikacij, kakršen je tik-tok.
Strokovnjaki so enotni, da bi bile te spremembe nujne. Žal pa tudi enotno ugotavljajo, da njihovih sporočil ne slišijo dobro ne starši in ne tisti, ki delajo zakone.
V osnovnih šolah medsebojne odnose in delovanje celotne institucije gradijo na temelju vzgojnega načrta. Šole si s tem načrtom postavijo okvir osnovnih vrednot, sodelovanja in komunikacije. Menimo, da bi bil tak načrt nujno potreben tudi v srednjih šolah. Skrajni čas je, da šola postane prostor, v katerem mladi doživljajo celovit, ne le intelektualni razvoj. Ko bomo v šoli uspeli zajeti razsežnosti celostnega razvoja - tako telesnega kot čustvenega, vedenjskega, socialnega, estetskega in duhovnega - bo v njej morda več prostora tudi za smisel, ki danes otrokom tako zelo manjka!
Kot člani Društva katoliških pedagogov Slovenije ne moremo mimo še enega vidika, ki osvetljuje problem naraščajočega nasilja, to je duhovnost. O duhovni dimenziji praktično ne govorimo. Pa vendar prav iz duhovnega področja izvirajo najgloblje osebne motivacije. Je eden od temeljev, ki omogoča razvoj empatije, spoštovanja in notranje urejenosti.
Človek ni odgovoren le sebi in družbi, pač pa tudi Bogu, ki razodeva moralni in vrednostni sistem. Dokler bomo v naboru razlogov za odklonsko vedenje posameznikov prezrli to dejstvo, bodo vse rešitve delne in pomanjkljive.
Danes ima v šolo odprta vrata cela serija projektov in aktivističnih skupin, ki mladim predstavljajo najrazličnejše teorije, vključno s sporno teorijo spola. Kljub vsemu, kar vemo o škodljivih in tragičnih posledicah, si te vsebine v šolah nemoteno utirajo pot med mlade. Majejo jim temeljno identiteto, iz katere bi lahko odrasli v urejene, ne motene in ne nasilne odrasle ljudi.
Spoznanj in ugotovitev je dovolj.
Nujno je, da se začnejo rojevati spremembe. Od vseh, ki načrtujejo prenovo za dobro in smiselno slovensko šolo pričakujemo, da prisluhnejo ključnim spoznanjem dosedanjih razprav in temeljnim zakonitostim celovitega razvoja otroka.
Pričakujemo, da ne bodo sledili ne nesmiselnim modnim teorijam in ne sebičnim interesom določenih vplivnih skupin. Z generacijo, ki odrašča, se ne smemo igrati. Že danes videno nasilje kaže, da nas je prihodnosti lahko strah. Tega pa si ne želimo, zato strnimo znanje in ljubezen, ki jo premoremo, da zaščitimo tako otroke kot našo skupno prihodnost.
