Sočutna skrb za ostarele | (foto: Pixabay)
Kaj smo opustili, da ta človek ne more več živeti?
Novice Marjana Debevec
Samomor s pomočjo, ki ga uvaja nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja, odpira številna vprašanja. Na nedavni okrogli mizi v Dolskem je med drugim spregovorila družinska terapevtka Bernarda Ložar, ki spremlja številne umirajoče.
Bernarda Ložar poudarja, da današnji človek skrbi predvsem za svoje telo, pogosto pa zanemarja duha in dušo. »Najmanj skrbimo za duhovno življenje. Če pogledamo kako se ukvarjamo s telesom, kako se poveličuje športnike. Kaj pa storimo za duhovno življenje? In to pomanjkanje duhovnega življenja se najbolj pokaže pri ostarelih in pri umirajočih.«
Zato se tudi bojimo smrti. »Stari ljudje in bolniki imajo veliko pričevanje. Pričujejo o minljivosti življenja, tega sveta, vsega tega, kar je na tem svetu. Vse mine. Vse se bo enkrat spremenilo. In to od nas zahteva zelo veliko vero, pa zlasti vzgojo: vzgojo že otrok in nas vseh.«
Družinska terapevtka Bernarda Ložar je povedala, da je tri leta spremljala svojo umirajočo taščo, k njej vstajala večkrat ponoči in jo držala za roke, ko je to najbolj potrebovala. Zato smo po njenih besedah vsi odgovorni za to, kako bomo stali blizu ljudem, ki nas potrebujejo.
»Ko sem zjutraj prišla k eni bolnici, mi je rekla: Vsako jutro, ko prideš vsa nasmejana, dobim voljo za življenje. Torej, če se nekdo odloča za smrt, če nekdo težko živi, je vprašanje nas vseh, svojcev: Kaj smo naredili z njim? Kaj smo opustili, da ta človek ne more več živeti?.«
Medtem ko v naši družbi več razmišljamo o smrti in trpljenju, je mogoče priložnost, da namesto samomora z medicinsko pomočjo, trpečemu ali osamljenemu človeku v resnici prisluhnemo in poskušamo skupaj z drugimi reševati njegovo stisko.
