Mladi, ki odločno z Bogom gradijo prihodnost

Novice | 29.04.2023, 20:06 Marjana Debevec

Danes popoldne je Budimpešto preplavila mladostna energija. Papež Frančišek se je namreč na največjem stadionu v mestu srečal z več kot 11.000 fanti in dekleti z vse Madžarske. Med njim in mladimi se je spletel topel in iskren dialog. Mladi so papežu pripovedovali o svojem iskanju Boga ter o pristnem srečnem življenju z njim, sveti oče pa jim je pokazal pot do takšnega življenja: preseči lastne interese in kot Jezus služiti svojim bratom.

Ljubezenska zgodba mladih z Bogom

Kdor obupuje nad današnjimi mladimi, bi moral doživeti srečanje papeža z mladimi Madžari na stadionu v Budimpešti. Nekateri med njimi so v ozračju globoke zbranosti in po drugi strani velikega življenjskega navdušenja pričevali o svojih iskanjih, življenju v različnih okoljih ter odkritju, da je Bog vedno z njimi, da se lahko zanesejo nanj in da jih vedno ljubi. In prav zgodba ljubezni mladih z Jezusom bi lahko bil naslov tega izjemnega dogodka.

Ciljajte visoko!

Papež Frančišek jih je nagovoril s preprostimi, a pristnimi besedami, ki so segale do srca, kot na primer: Bog vam vedno odpušča, samo zaupajte vanj; ciljajte visoko in se ne zadovoljite s povprečnim življenjem. Če imaš nek talent, ga razvijaj, če čutiš privlačnost imeti veliko družino, jo ustvari, če želiš pomagati drugim, se ne obotavljaj. Ves čas njegovega nagovora so ga mladi spodbujali z navdušenim ploskanjem in pritrjevali njegovim spodbudam.

Kaj iščete?

Mladost je čas velikih vprašanj in Jezus je znal dobro postavljati vprašanja. »Zdaj vam bom tudi jaz postavil vprašanje in vsak naj v tišini odgovori v svojem srcu. Moje vprašanje je: Kaj iščete v svojem življenju? Kaj iščete v vaših srcih?«.

Jezus v svojem življenju ni veliko pridigal, ampak je hodil z ljudmi; s tistimi preprostimi, ki imajo napake, kot jih imamo mi. Ni iskal nekih izjemnih ljudi. In tako dela tudi z nami. Sprejema in ljubi nas v tem trenutku, takšni kot smo zdaj, je dejal sveti oče.

Življenje ni virtualno

In še pred nečem jih je opozoril: zaveda se, da se danes mnogi mladi zapirajo v varen virtualni svet s svojimi telefoni, prikovani so na družbena omrežja, v realnem življenju pa imajo samo malo število prijateljev. Takole jih je spodbudil:

»Prosim vas, življenje je resnično, ni virtualno. Ne dogaja se na ekranu. Življenje se odvija v svetu. Prosim vas, ne virtualizirajte življenja!«.

Kaj storimo za druge in za našo družbo?

Včasih se bojimo tišine, ker bi lahko bili osamljeni. Vendar je tišina nujno potrebna – ne takšna, v kateri se smilimo sami sebi ali pobegnemo pred ekran, ampak tišina za odnos z Bogom.
Povabil jih je, naj se odprejo pred Bogom in pred drugimi. V življenju je namreč nemogoče hoditi sami.

Ob sklepu pa jih je izzval, naj se vprašajo, kaj storijo za druge in za celotno družbo. Govoril jih je o priliki iz evangelija, ko je imel deček le pet hlebov in dve ribi. Verjetno je prinesel s seboj malico, drugi ljudje pa niso imeli nič. Verjetno mu ni bilo lahko dati vsega, kar je imel, učencem, vendar je zaupal in tako je Jezus lahko storil čudež.