Iva Dimic: "Vem, da Bog je, da je živ."

28. 03. 2023, 12:03 Robert Božič

O vračanju k izviru, v času individualizma, je danes pričevala mama, žena in političarka Iva Dimic in povedala, da si želi biti koristna ne le v svoji družini in župniji, ampak tudi v javnem delovanju. »Vsa moja dejanja želim posvetiti Njemu in Njegovo ljubezen deliti z drugimi,« pravi Iva Dimic in ne skriva, da je to še posebej težko v politiki. V nadaljevanju lahko preberete nekaj poudarkov.

Dobrota, ki osrečuje

Ali ni najbolj osrečujoč občutek, da si nekomu pomagal, da si nekomu v uteho, da si mu dal del sebe. Mama mi je vedno pravila, da ne moreš drugemu storiti dobro, če sebi ne narediš škode.
Živela sem na kmetiji in vem kaj to pomeni. Nisi mogel sosedu narediti dobro, mu iti poleti po seno, če nisi sebi naredil škode s tem, da si šel najprej pomagati njemu. Pa vendar ta majhen korak, taka drobna gesta, nas je osrečila tisti in tudi naslednji dan. Čutili smo se potrebne in koristne in vsak se mora čutiti potrebnega in koristnega.

Kako sprejemati drugačne?

V delu za skupno dobro, kot kristjanka, želim biti koristna, ne samo svoji lastni družini, družbi, ampak tudi v okolju, v katerem živim. Sem, lahko rečem, aktivna kristjanka in s tega vidika tudi poskušam živeti v svoji družini in tudi v javnem delovanju. Vem, da Bog je, da je živ. In vsak dan Ga prosim, da pride tudi v mojo družino, v moj vsakdan.

Vsak dan želim posvetiti tudi Njemu in se mu izročam. Vsa moja dejanja naj izžarevajo Njegovo ljubezen do mene in jaz želim to Njegovo ljubezen deliti tudi z drugimi.

Vem, da Bog je, da je živ. In vsak dan Ga prosim, da pride tudi v mojo družino, v moj vsakdan.

V politiki je to včasih težko. Težko, ker je občutek egoizma in vsemogočnosti vedno bolj prisoten in močan. Težko je včasih tudi ostalim mojim kolegom, težko je ko razumeš in čutiš, da zadeve ne gredo v pravo smer, pa vendarle, iz krščanskih vrednot izhajajoč, dovoliš drugemu drugače misliti, drugače čutiti in ga v tem sprejmeš. Enostavno ga je potrebno sprejeti.

Izziv postnega časa

V tem postnem času se velikokrat vprašam in izprašam, kako globoka je moja vera? To je postala že vsakodnevna rutina. Vsak dan se zahvalim za vse, kar sem prejela in prosim odpuščanje tudi za kar nisem naredila. Želim, da bi v tem postnem času znali stopiti drug do drugega in vendarle imeli v sebi resnično ljubezen, ki nam jo daje Jezus. Ta zapoved, ki nam jo je dal, da se ljubimo med seboj, me pogosto nagovarjajo.

Vabljeni, da njenemu pričevanju prisluhnete v celoti!