Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Partnerstvo je treba gojiti, sožitje se ne zgodi samo po sebi.  (foto: PixaBay)
Partnerstvo je treba gojiti, sožitje se ne zgodi samo po sebi. | (foto: PixaBay)

Jože Ramovš: "Kar delamo proti biološki naravi, je zaletavanje z glavo skozi zid."

Za sožitje Nataša Ličen

Partnerski vlogi v današnji družbi namenjamo veliko pozornosti. Kar pomeni, da je v preteklosti to področje škripalo. Ljudi je marsikaj bodlo, imeli so težave in zato se je močan tok razuma, razumevanja in hotenja začel usmerjati v reševanje partnerskih težav. To je dobro.

Jože Ramovš
Jože Ramovš © Izidor Šček

V sklopu rednih oddaj »Za sožitje«, ki jo ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, vsak drugi mesec v torkovem večeru, smo marca izbrali pogovor o partnerstvu.
Dr. Ramovš: »Marec je posvečen praznovanjem spolnih vlog, začne se z mednarodni dnevom žena, proti sklepu meseca je praznik starševstva, Materinski dan, ki ni več samo praznik materinstva, ampak je v poudarku tudi očetovstvo, vmes pa je, včasih tudi bolj za hec, dan štiridesetih mučenikov. Praznovanja vedno nekaj pomenijo in povedo."

Biološka, moška ali ženska, narava je osnova. Družba nikoli nima samo dobro, vedno je polna tudi zmot, z dobrim pa jemljemo te zmote. Ravno biološka zmota je verjetno v družbi veljala najdlje.

Velike zmote se v človeštvu vedno pojavljajo.

"Vlogo moškega ali vlogo ženske imamo vsi ljudje. Vsi smo biološko ali moški ali ženska. Seveda, kot pri vsem v naravi, je tu ali tam kakšna anomalija, ko vloga biološko-genetsko ni tako jasno določena, vendar je to pri zelo zelo majhnem delu, morda pri promilu ljudi

Dve biološki naravi sta, ki pomenita steber in osnovo vsem ostalim vlogam, ki jih imamo v življenju.
Dve biološki naravi sta, ki pomenita steber in osnovo vsem ostalim vlogam, ki jih imamo v življenju. © PixaBay

V teku je zdrav tok enakovrednosti spolov in to je velika sreča.

»Že po zunanjosti imamo določeno spolno vlogo, ki pa je tudi psihološka, duševna. Duševnost je vedno zelo povezana s socialnim, s kulturo, z vzdušjem. Od rojstva naprej v psiho vsrkavamo vse tisto kar ljudje okrog nas čutijo, mislijo in delajo. Norme in pravila. Spolna vloga, ki jo imamo vsi, je v osnovi biološka. Če to zanikamo, kar se danes dogaja, je to anomalija, s katero gremo proti naravi. Kot je zanikanje narave, če možgane omamljamo in ti ne morejo dobro delovati ter se razvijati. Ljudje to počno od nekdaj, pri nas so se omamljali največ z alkoholom in še z ostalimi sto in sto drugimi stvarmi, tako kot drugod po svetu, toda ta zgodba se maščuje človeku, ki to dela in drugim.«


Biološki, psihološki in socialni spol je osnova, na katero se splača staviti, če se hočeta človek in družba dobro razvijati. Ne pa na njene zmote, kot je tudi tisočletna patriarhalnost. Velik odziv nanj je tudi feminizem.

Na partnersko pot se postavljajo različne ovire, kako krepiti odnos, da se ne odtuji? Dr. Ramovš v pogovoru naniza nekaj primerov in spodbud.
Na partnersko pot se postavljajo različne ovire, kako krepiti odnos, da se ne odtuji? Dr. Ramovš v pogovoru naniza nekaj primerov in spodbud. © PixaBay

»Trstenjak je ob vsakem močnem odzivu rad dejal, da je kot nihalo, ki nas, ko zaniha v drugo smer, požene predalač na drugo stran, takrat nismo v ravnovesju. Del feminizma je v dvajsetem stoletju vse do danes prevzel patriarhalno zmoto. Gre za biološki spor. Pri močnem odzivu ne gre za sodelovanje obeh spolov, za dopolnjevanje, za sinergijo različnosti, ampak gre za ali nadvlado ali pa za ignoriranje. Slednje je v sožitju še slabše kot nadvlada. Dokler se prepiramo imamo še nekaj priložnosti.«


Ignoriranje drugega spola ali nadvlada nad njim je zmota, ki traja še danes. Vendar je v teku zdrav tok enakovrednosti spolov in to je velika sreča. Biološka vloga je osnova za vse življenje.

Želja slehernega para, ki se poveže, je ostati skupaj. To zahteva delo in iskreno željo obeh.
Želja slehernega para, ki se poveže, je ostati skupaj. To zahteva delo in iskreno željo obeh. © PixaBay

V nadaljevanju pogovora smo se z dr. Jožetom Ramovšem osredotočili kako krepimo odnos, dobro sožitje med partnerjema, kako lovimo ravnotežje ob izzivih, ki jih življenje prinaša, da ne iztirimo in se ne oddaljimo.

Za sožitje

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik) Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik)

    Prva maša za narodne noše v Kamniku

    V okviru 53. dnevov narodnih noš, ki so v Kamniku potekali med 11. in 13. septembrom je bila v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi Brezmadežne v Kamniku letos prvič darovana tudi ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica