Marijan Markežič | (foto: Matjaž Merljak)
Človek mora sodelovati z Bogom in ga dati na prvo mesto
Slovenci po svetu | Matjaž Merljak
Marijan Markežič je zelo energičen, dejaven in priljubljen duhovnik in prosvetni delavec med zamejci na Goriškem. Je dekan štandreške dekanije in župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, duhovnije svetega Ivana, ki letos praznuje 50-letnico.
Otroštvo in mladost je preživel na Koprskem, deloval je na karitativnem in humanitarnem področju, bil povezan z revijo Ognjišče in msgr. Francem Boletom. To je bil eden od zgledov, ki ga je spodbudil k temu, da se je tudi sam odločil slediti Gospodovemu klicu. Spodbude je doživel tudi v mladinski skupini, kjer so ga vrstniki imeli za nekakšnega zaupnika.
Do posvečenja v koprski stolnici in nove maše v župniji Pregara leta 1976, je študiral v Pazinu, na Reki, v Zagrebu, Kölnu in Ljubljani. Dve leti je bil kaplan v Kopru, leta 1979 prišel v Gorico. Ves čas, že štiriinštirideseto leto biva v Mladinskem domu in mladostniški duh je pri njem še kako zaznaven. Ogromno stikov ima z mladimi in družinami pa tudi drugimi, saj je kar 35 let poučeval verouk na nižjih srednjih šolah (po slovensko od šestega razreda osnovne šole naprej).
Treba je sejati, sejati, sejati ... Bog bo že dal sad, a morda ne tako, kot si mi želimo in kadar si mi želimo.
Prav posebna vez z otroki je v revija Pastirček, ki izhaja že 77 let. Marijan Markežič je njen dolgoletni urednik. Poudarja, da so nepogrešljivi gradniki revije otroci, starši in dejavni učitelji.
Naš gost ima tudi gradbeniško žilico. Obnova Katoliškega doma v Gorici, zdaj Kulturnega centra Lojze Bratuž, pa senika v Žabnicah v Kanalski dolini, obnova cerkva in prosvetnih domov ... vse to je nastalo po njegovem prizadevanju in konkretnem delu. Poudarja, da je pri tem zelo pomembno, da je bil v stiku z ljudmi, še posebej z možmi, ki so delali.
Jaz sem vedno vzel preiskušnje, kot majhen hec, kot majhno zabavo, ker meni je všeč se zabavati pri katerem koli delu, tudi duhovnem.
Poudarja tudi pomen dobre strukture v manjšinski skupnosti. Tako mu pri njegovem delu v župnijah Gorica, Pevma, Štmaver, Jazbine, Subida in Števerjan pomagajo številni laiki, v zadnjem času ima tudi duhovnega pomočnika.
"Če postaviš Boga na prvo mesto, lažje "postaviš" vse druge ljudi in stvari na pravo mesto," še pove naš sogovornik.
