Parada ponosa | (foto: Pixabay)
Bodo zaradi finančnih privilegijev v Nemčiji rušili moralo naroda in Cerkve?
Slovenija Marjana Debevec
Nemška sinoda je z veliko večino izglasovala blagoslove istospolnih parov, papežu so tudi pisali naj znova razmisli o obveznosti duhovniškega celibata. Pot, ki jo je Cerkev v Nemčiji začela leta 2017, že vse od začetka spremljajo opozorila z vseh koncev sveta, da lahko povzroči razkol v Cerkvi.
Cerkev v Nemčiji se je na sinodalno pot odpravila leta 2017 po razkritju škandala spolnih zlorab v preteklih desetletjih. Vendar pa je bil to le povod za druge spremembe v Cerkvi, kot so blagoslov istospolnih parov, žensko duhovništvo, vprašanje duhovniškega celibata.
Papež Frančišek je večkrat poudaril, da Nemčija ne potrebuje še ene evangeličanske cerkve, ki vse to že vključuje. V dokumentu s podpisom svetega očeta je Kongregacija za nauk vere pred dvema letoma tudi ponovila, da ni v moči Cerkve, da bi podeljevala blagoslov istospolnim zvezam.
Vendar so bili v Nemčiji odločeni, da to pot izpeljejo. To so jasno poudarili tudi na evropskem celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi, kjer so po besedah celjskega škofa Maksimilijana Matjaža prišli zelo odločni in dobro pripravljeni.
Po njegovih besedah ni pot Cerkve v tem, da se prilagaja svetu. »Krščanstvo nikoli ni bilo postavljeno zato, da bi zadovoljilo vse, da bi torej bilo neko povprečje, ampak da bi bilo sol zemlje in luč sveta. Tiste skupnosti, občestva, ki bodo zdrknili v to povprečje, v to 'za vse in za vsakogar', bodo izgubile identiteto in tega se morda tudi zavedajo in morda gre v to smer.«
Tudi murskosoboški škof Peter Štumpf opozarja pred prilaganjem temu svetu. »Zdi se, da tukaj ni čisto v ospredju oznanjevanje Kristusa, ampak bolj prilagajanje Cerkve trenutnim družbenim trendom, da bi tako lažje ta krajevna Cerkev živela, oz. preživela, oz. mogoče celo ohranila kakšen privilegij v svojem okolju.«
Eden od nemških duhovnikov je v anonimnem komentarju za Domovino pojasnil, da je blagoslavljanje istospolnih parov taktika nemške cerkvene politike. Razne pobude namreč nanjo izvajajo močne pritiske in ustvarjajo vtis v javnosti, da vsi verniki zahtevajo takšne spremembe, vendar pa po besedah omenjenega duhovnika na terenu to ne drži. Večinoma so do tega vprašanja brezbrižni.
Žal je zato bistvena tema, vprašanje evangelizacije, povsem potisnjena na stranski tir. »Vse, kar sedaj gledamo, ni nič drugega kot bolezenski simptom nemškega cerkvenega davčnega sistema, ki družbeno všečnost enači s poslanstvom Cerkve, in to z enim samim ciljem: da bi se sistem finančno ohranil,« je za Domovino še zapisal nemški duhovnik.
Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je ohranjanje privilegijev res zadosten razlog, da se moralno uniči narod, Cerkev in prihodnost družine.
