Žaga | (foto: pexels)
Nov cikel vlaganj v lesno-predelovalni panogi.
Slovenija Ana Dežman
Slovenija bo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost namenila tudi za naložbe v lesnopredelovalni industriji. Zadnji sklop pogodb o sofinanciranju sta gospodarsko ministrstvo in ministrstvo za okolje, energijo in prostor podpisala danes, pričakovati pa je zagon investicij v skupni višini 85 milijonov evrov. Gre za enega največjih investicijskih ciklov v slovensko lesnopredelovalno industrijo.
»O tem imamo vsi polna usta«
Lesno predelovalna panoga v Sloveniji dosega vedno boljše rezultate, tudi zaradi bolj sistemskega pristopa, načrtovanja in finančne podpore države. S 37 milijoni evrov državnih sredstev iz javnega razpisa za investicije v lesnopredelovalna podjetja, bodo po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana podprli 62 naložb. »S tem bomo spodbudili povečanje produktivnosti in kapacitet slovenskih podjetij za predelavo lesa, intenzivirali bomo proizvodnjo lesenih izdelkov in to, kar imamo vsi polna usta, ampak tukaj mislim, da bomo res uspeli z višjo dodano vrednostjo.«
Nimamo ne nafte, ne plina, imamo pa gozd
Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da ima panoga še velik potencial za nadaljnji razvoj. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Po Hanovih besedah nimamo ne nafte in ne plina, imamo pa gozd, ki ga moramo na pameten način izkoristiti. Iz načrta za okrevanje in odpornost bo za podporo investicij v lesnopredelovalni industriji zagotovljenih 28 milijonov evrov, preostalih devet milijonov evrov bo prispeval sklad za podnebne spremembe. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je o javnem razpisu za investicije v lesnopredelovalna podjetja dejal: »Podprte so naložbe tudi podjetjem, ki bodo zagotavljale kapacitete za predelavo in obdelavo lesa oz. njegovo trajnostno gradnjo, na osnovi učinkovitosti, okolju prijaznem načinu in v skladu s principu krožnega gospodarstva in seveda z njegovo najboljšo možno razpoložljivo tehnologijo.«
Les bi lahko pomagal okrevanju gospodarstva po kovidu
Kot primer dobre prakse, ki bo prejelo omenjena razvojna sredstva, so ob podpisu pogodb izpostavili podjetje Solis Timber iz Straže pri Novem mestu. Direktorica podjetja Kaja Zoran Ledinek je o novih vlaganjih povedala: »Z novimi vlaganji bomo izkoristili razvojni potencial strateške surovine. To je lesa pri okrevanju gospodarstva po kovidu in pospešili prehod v podnebno nevtralno družbo za večjo rabo lesnih izdelkov. Pri proizvodnji bomo porabili že proizvedeno surovino, to so tako rekoč naši pol izdelki, kar prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z materiali.«
Kaj pa usposobljen kader?
Prihodnost lesne industrije pa je zagotovljena, če bo dovolj ustrezno usposobljenega kadra. Prodekan za področje lesarstva Maks Merel je danes na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dejal, da so edina ustanova, ki v svojih študijskih programih na oddelku za lesarstvo ponujajo pridobitev kompetenc in znanj na diplomski,magistrski in doktorski ravni.
