Pavel Rupar na shodu upokojencev: Ne dovolimo več razkola naroda, dovolj je sovraštva!

Slovenija | 02.03.2023, 12:56 Tanja Dominko

Zbrane je na shodu upokojencev včeraj nagovoril pobudnik Pavel Rupar. Ponovil je zahteve po višjih pokojninah, hkrati pa obžaloval, da ostajajo brez sogovornika in potrebnega dialoga. Napoveduje, da bodo s shodi vztrajali, dokler bo potrebno, pa tudi, da si ne želijo več razklanosti v družbi. Premiera Roberta Goloba je pozval, naj končno začne delati v dobro ljudstva, ideje, kot je pomoč pri samomoru, pa naj vrže v koš. Govor lahko preberete v celoti.

Danes smo tu že drugič na drugem protestnem shodu odrinjenih, pozabljenih, zaničevanih ljudi. Ki so namesto zasluženih pokojnin iz naslova svojega minulega in garaškega dela vsak mesec na svojih listah gledajo revščino. Tu ste nič krivi za svoje bolezni in stanje, invalidi, tu ste kmetje, odmaknjeni na rob družbe. Tu so ljudje, ki nosijo breme krivic zgrešenih politik, politik pokojninskih reform. Tu ste mladi, ki upate, da bomo uspeli mi, ker greste za nami. Tu smo tudi zato, da pokažemo, da smo en narod, da nas politične stranke ne zanimajo. Da vam povemo, da smo vrh glave siti vaših delitev na komuniste in fašiste, na Janševe in na Golobove, ker želimo živeti v miru in prijatelji med seboj.

Ker smo ponosni Slovenci, ker je čas za objem in stisk roke. Pa tudi in predvsem zato, ker nam je dovolj životarjenja in človeka nevrednih pokojnin. Imamo zaslužen in privarčevan denar v pokojninski blagajni, hočemo in zahtevamo, da se ga nam vrne na pošteno odmerjenih pokojninah. A nismo socialni problemi, da bi nas predsednik ZDUSa Janez Sušnik pošiljal na socialno pomoč. Še manj dovolimo komurkoli, da bi nas zasmehoval in poniževal, češ, vzemite krampe in malo brskajte po zemlji, da boste jedli krompir, če so vam penzije prenizke. Sramota.

Sramotni dvig pokojnin je vaš poraz in naša stiska

Spoštovani gospod predsednik vlade, dr. Golob. Povabili smo vas na shod, povabili smo Luka Mesca, Urško Klakočar, Sušnika, Papeža, nikogar ni. Predsednik, veliko ste govorili o potrebnem dialogu? Obiskali ste plačane Jenullove paciente skupaj z 20. poslanci koalicije. To med nas si pa ne upate priti.

Ne želimo slabega, a radi bi le izvedeli, zakaj nas ignorirate, zakaj ste nas pustili same, in to ljudi, ki so vas izvolili in podpirali vse do tistih vrat pred parlamentom, potem pa ste pred njimi zaloputnili vrata in jih pustili na cesti pozabljene.

Radi bi vam sporočili, da zahtevamo le, kar nam pripada, poštene pokojnine, usklajene s podražitvijo osnovnih živil in inflacije. Veseli in ponosni smo, da ste se po našem prvem shodu zbudili iz lepih sanj vladarja, a očitno še niste dovolj budni, sramotni dvig pokojnin za 5,2 % je vaš poraz in naša stiska.

Povem jasno in glasno povemo, nismo tukaj zato, da bi rušili vlado in vas. Daleč od tega. Kmalu bo eno leto od vašega začetnega plesa, pa še nimate omembe vrednih rezultatov, zato vas ne pustimo. Prva uskladitev pokojnin je posmeh 350.000 upokojencem. Te dni ste dvignili transferje za socialce za 10,2 %, nam, upokojencem pa to ne pripada, kaj?

Kmalu bo eno leto od vašega začetnega plesa, pa še nimate omembe vrednih rezultatov, zato vas ne pustimo.

Naj vas takoj spomnim na Karla, ki je nekoč obljubljal 1000 € na vsakega ...

To, kar smo dobili včeraj, na izpiskih naših pokojnin je sramota. Menda so se z ZDUSOM in Sindikatom upokojencem, ki do našega s prvega shoda še sami zase niso vedeli, da sploh obstajajo, dogovarjali za dodatni štiriodstotni dvig. In to je gospod predsednik naša zasluga, teh ljudi tukaj. Če nas ne bi bilo, če ne bi bilo ljudske iniciative in društva Prvi oktober, vas ne bi premaknili iz vaših lepih sanj. Ampak ne mislite, da bomo s tem zadovoljni. Gospod predsednik, tistim malim do 1000 € bomo izborili še dodatnih 12 %. Zaslužijo si to, zaslužijo si 20 procentov. Njihova usta so bolj lačna od Sušnikovih, Jasničevi, Medenovih in drugih menedžerjev, ki uživajo v dobrih pokojninah.

Potem se bomo borili naprej za vse, ki imajo manj kot 750 € na mesec, naj se zdi še bolj čudno, kdor bi prestopil prag pokojnine, bi imel in mora imeti enako, 750 €. Če se držite za glavo z vašimi sponzoriranimi mediji, naj vas takoj spomnim na Karla, velikega Karla, Karla Erjavca, ki je nekoč obljubljal 1000 € na vsakega. Takrat se ni nihče od vas čudil, od kje bo dobil denar in noben od medijev v državi ni pisal in ne podtikal, katera stranka stoji za njim, kateri klan je in katera mafija. Bili ste tiho in ploskali, ker ste rabili njegovo nakladanje, danes pa, ko so oči ljudem odprte, ko ne boste mogli več sejati sovraštvo med nami, ko se točno vidi, kaj je vaš namen, pa se zopet trudite vzpostaviti ločnice med nami, nas kregati in med seboj spreti, ker samo tako lahko obvladate, če smo mi skregani. Dovolj je krega.

Poziv medijem: Koga briga Tina Gaber in rdeči čevlji Urške, če je narod lačen?

Medije naprošam, poročajte pravično in pošteno, pišite o težavah teh ljudi. Bodite do vseh, ki smo tu, enaki. Koga briga Tina Gaber in rdeči čevlji Urške, če je narod lačen? Gospod Golob, ustavite sovraštvo, vi ste prvi poklicani za ta dejanja. Več kot dovolj ga imamo in več kot dovolj je delitve naroda na ene in druge. In če vas tako zelo skrbi, kje boste dobili denar za pokritje naših zahtev in ga vrnili upokojencem?

Poziv premieru: Začnite delati za dobro ljudstva

Naš denar mora biti v pokojninski blagajni, če seveda ni pokraden in izropan. Pa tudi, če je, če ste dobili čez noč milijardo za pokritje izgub v Elesu, v Gen -i in drugih vaših podjetij, ga boste pa še za penzije. Nekaj malega več ga rabimo, kot smo ga rabili za pokritje izgub v vašem podjetju, kjer ste dobili naslov svetovno znanega in vrhunskega menedžerja in od koder naj bi odšli za 2 milijona nagrade. Gospod predsednik, če ste se ji odpovedali, v kar dvomim, naj vas opozorim, da je to sramota, ker ste jo obljubili za pomoč tistim, ki jo rabijo. Niste vzeli? Samo ponazorim naj, če bi vašo nagrado razdelili po dvesto evrov, bi teh dvesto evrov dobilo 10.000 upokojencev. Denarja je dovolj. Obljubljali ste boj s korupcijo. 2 in pol milijardi letno se izgubi kdo ve kje. Vemo kje, najdite jih in jih namenite upokojencem. Samo v tem letu ste državo zapufali za dodatne 2 in pol milijarde evrov. Kje pa je ta denar, če ga ni za nas? Za ministre, ki so na volitvah izgubili, dobili nezaupnico in ste jim odprli ministrstva?

Govorili ste, da ti ministri ne bodo stali nič, pa se že zdaj rezervirali 500 milijonov za njih. Gospod predsednik, čas je, da se zbudite. Začnite delati za dobro ljudstva. Še enkrat, nihče vas ne odstavlja, prezgodaj je, nihče vas ne podi. Zahtevamo le, da začnete delati za narod, tudi za nas, upokojence. Pripravljate nekaj novih zakonov, obdavčitev premoženja, pomoč pri samomorih. Vseeno, če te nebuloze takoj opustite in jih vržete v koš, imate dovolj politične moči, zato jo izkoristite za dobre zadeve. Postanite kredibilni. Niste izpolnili obljube ne gasilcem, ne sodnikom, niste vzpostavili dialoga, ne vladavine vladavine prava.

Postanite verodostojna in resna oseba. Vaša naloga je, da poskrbite za vse, da opozarjate na sovražni govor. Ustavite etiketiranje na ene in druge. Vaša naloga je, da umirite sovraštvo med ljudmi.

Pospešujete delitev naroda, pospešujte sovražni govor, želite žejne čez vodo peljati upokojence za miloščino, medicinske sestre puščate na milost in nemilost. Ne, gospod predsednik, vašega blefiranja je dovolj. Postanite verodostojna in resna oseba. Vaša naloga je, da poskrbite za vse, da opozarjate na sovražni govor. Ustavite etiketiranje na ene in druge. Vaša naloga je, da umirite sovraštvo med ljudmi. Opozorite mediji, da so tu na trgu ljudje vseh ver, vseh političnih strank, vaši in drugi volivci, da se borimo le za pokojnine in da nas vaša in druga politika popolnoma nič ne briga. Se bom popravil, zaenkrat nas ne briga in ne želite si, da iz te množice naredimo stranko upokojencev. Ne zlorabljajte tega prebivalstva z zlonamernimi tezami, kdo stoji za temi ljudmi, kdo stoji za mano in za mojo ekipo. Gospod predsednik, če iščete sovražnika, naj vam povem, vi stojite za nami, vi ste nas pognali na cesto, od koder nas ne boste izrinili, dokler ne bomo dosegli naših zahtev.

Ne bomo odnehali

Spoštovane upokojenke in upokojenci, mladi in vsi, ki nas spremljate, vsi, ki ste tu in doma. Šele začeli smo. A dobljene so prve bitke, v kolikor nas ne boste upoštevali, se bomo tu dobili in zbrali zopet in zopet in zopet, naslednjič čez en mesec, ne ravno za prvega aprila. Do takrat se bo še kaj spremenilo. Želimo si samo eno, da ne bomo pozabljeni, ne osramočeni in da nas stiske ne bodo gnale v proteste. Želimo, da imamo zasluženo primerne pokojnine za dostojno življenje. Mi smo se borili in se bomo borili za to. V kolikor pa nas boste ignorirali, bomo shode zaostrili. Vedno bomo kulturni, vedno dostojanstveni, vedno slovenski, ampak srce za borbo pa bomo imeli.

Drage mamice, dragi očetje, pred vami stoji preganjan človek, 18 let so me mučili po sodiščih, bil sem osramočen, zaprt, družina uničena, prišle so hude bolezni. Po krivem so me sodile kolegice Urške Klakočar Zupančič, istega tipa ženske, ampak obupal nisem. In še vedno stoji trdno tudi moja družina. V meni je vedno tlelo upanje, vera v življenje in ponovno vstajenje in ponosna pot nazaj med vas. Ne bom se več pustil podcenjevati, ne poniževati, ne etiketirati in tudi vi, dragi, se ne smete pustiti. Kdo pa so ti ljudje, da nas bodo tlačili in poniževali kot žival. Žival bolj spoštujejo kot vas, zato vam obljubim in kličem, borite se z mano, z mojo ekipo, za vašo pravico gre, vaše upanje, kot sem upal sam, verjemite v pravico, je počasna, ampak pride vedno. Prepričani so bili, da me bodo potolkli, utišali, kot mislijo, da bodo utišali vas. Ampak gospodje, zmotili ste se, tu ste se zmotili. Iz te agonije bomo odšli še bolj ponosni, še bolj pogumni, predvsem pa zmagovalci.

Čas je, da postanemo prijazen narod

Ponosen sem na vas vse. Spet me bodo zaprli. Zelo sem ponosen na vas vse, moje sodelavce, ustanovitelje društva Prvi oktober. Vsem, ki ste doma, po bolnišnicah, sporočam, da niste sami. Skupaj smo. Vsem mladim sporočam, podprite nas, svoje starše, za nami greste, za kar si prizadevamo. Ne dovolite, da se vam zgodi to, kar se je zgodilo vašim staršem. Sindikatom ponujamo roko skupnega sodelovanja. En narod smo, začnimo se povezovati in zaupati, stopimo skupno pot, ne dovolimo več razkola naroda, dovolj je sovraštva. Smo majhen narod, imamo samo eno domovino in samo eno srce.

Čas je, da se imamo radi med seboj, da postanemo prijazen narod drug do drugega. Lahko imamo različne poglede, sovražiti se pa ne smemo več. Odkrito povem. Ne veste, kako si jaz tega želim. Ko bi vedeli, kakšno upanje je v meni in vera, da bomo ponovno skupaj in skupaj peli našo Zdravljico, da bomo skupaj ponosni Slovenci, da bomo država in domovina srečnih in zadovoljnih ljudi. Spoštovani, Bog vas živi. Bog blagoslovi slovenski narod. Vso Slovenijo.