Damjan Ristić in Matej Šoklič: Modrost je v skupnosti, veliko več kot v posamezniku.
Via positiva | 23.02.2023, 18:00 Nataša Ličen
V prvo postno oddajo letošnjega leta smo v četrtkovo popoldansko oddajo povabili na pogovor našim poslušalcem poznana sogovornika. Prvi je med drugim tudi avtor krajših radijskih oddaj, večkrat gost pred mikrofonom, drugi pa nas nagovarja predvsem s sodobno krščansko slavilno pesmijo. Spodbudila sta h tehtnemu premisleku o našem iskanju in razumevanju duhovnosti, o odnosu do nauka in kako je treba vedno znova k izviru.
Duhovnost je kolektivna, last vseh, po drugi strani pa je zelo osebna, ker je vsak od nas drugačen.
P. Damjan: »Stalni trud, tudi Jezusa Kristusa je bil, skušati povedati ljudem stvari na način, ki bi bil po eni strani jasen, po drugi pa upošteva sposobnost razmišljanja in razvoja lastne misli. Iskanje na eni strani jasnosti, po drugi pa povabilo naj ljudje vstopijo vase in najdejo, kako oni iščejo pot odnosa z Gospodom. To je moja glavna stvar, seveda tudi kot profesor, predavatelj želim biti jasen, koncizen in hkrati kreativno provokativen, to je v moji naravi, tudi nekaj hudomušnosti, to je moj element.«
Vabljeni na Odmik za moške.
Živeti življenje, ga gledati, in ves čas spremljati, kakšno je. Duhovnost se kaže v življenju. Kristus pa zelo jasno pove, kakšno naj bo življenje.
Matej: »Jaz pa sem najmočnejši pri glasbi, govora se šele privajam. Damjan me spodbuja v tem. Ustvariti moramo prostor, kjer se učimo poslušati. Pomembno se je vedno znova vrniti k bistvu, pogledati evangelij. Kaj pravi Kristus?, to je rdeča nit, pa tisti, ki so bili ob njem, recimo Pavel ima tu veliko pametnega za povedati, kako so se ustanavljale prve skupnosti, kakšno vlogo so imele takrat ženske in kakšno moški, kakšna je bila duhovnost. Na novo odkrivamo, ko se vračamo k izviru, ob vsem ostalem, tudi znotraj krščanstva, lahko hitro skrenemo, nas hitro potegne na stran pot. Poznavati kontekste in zgodovinska ozadja, ne brati fundamentalistično. Krščanstvo je zelo bogato, ne moremo ga razlagati s floskulami, sicer smo hitro v ideologiji, treba ga je živeti. Zgodovina nosi svoje bogastvo, ni črno belo, ni preprosta, zato je treba biti previden, treba se je izobraževati, to pomaga k zdravi veri.«
Izraz moška duhovnost ima v sebi nevarnost ideologije. Prav pa je, da moški dobijo svoj čas in prostor, da se med seboj lahko pogovorijo.
P. Damjan: »Obče je treba vedno gledati v kontekstu posameznika ali manjše skupnosti. Poprek uveljavljati določeno misel, ideologijo, sicer nekaj začne, hkrati pa vedno tudi umeji ali zaduši. Iz zakladov vzameš staro in novo, potem pa vidiš, kaj je uporabno. Ljudje se moramo naučiti razbirati, kaj je prava informacija, kaj pa je manipulacija. Bi apeliral na vse, ki poslušajo pridigarje, govorce, ljudi, ki naredijo velik vtis, da poslušajo zelo modro in previdno. Če kdo reče: »Držite se mene in boste dobili odgovor«, bodite previdni. Človek mora najti svoje notranje jedro. Dejstvo, ki lahko koga pretrese, toda Krščanstvo je lahko tako zelo preprosto, da koga, ki išče sebe, nekoliko razočara. Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu, je vse, kar je potrebno. To je izvir naše etike, ki je seveda visoka. Spoštovanje in tako naprej.«