Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Alen SalihovićAlen Salihović
Redke bolezni (foto: Redke bolezni internetna stran )
Redke bolezni | (foto: Redke bolezni internetna stran )

V Sloveniji za redko boleznijo trpi 120.000 ljudi

Novice Ana Dežman

Danes je svetovni dan redkih bolezni. Združenje, ki za te bolnike skrbi v Sloveniji se je pridružilo globalni kampanji z nosilnim sporočilom, ki je enakopravna obravnava oseb z redko boleznijo do pravočasne diagnoze in širše enakopravne obravnave v družbi. Te bolezni prizadenejo do pet ljudi na 10.000 prebivalcev, večinoma otrok, zato se ob tem dnevu vrstijo tudi pozivi k ureditvi otroške paliativne oskrbe na domu.

V Sloveniji živi približno 120.000 ljudi z redkimi boleznimi. Poznamo jih več kot 8000 vrst in so večinoma genetskega izvora. Vplivajo na fizične, duševne in senzorične sposobnosti ter povzročajo invalidnost. Kar 75 odstotkov bolnikov z redkimi boleznimi predstavljajo otroci, skoraj tretjina le-teh pa ne dočaka petega leta starosti. Bolezen zato močno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih bližnjih, pri starših pa prihaja do izgorelosti. Na pediatrični kliniki v Ljubljani tako deluje center za redke bolezni, na katerega se lahko obrnejo starši po pomoč in za več znanja stroke. Več o centru profesor in pediater dr. Urh Grošelj, ki je bil gost današnje Svetovalnice: »Ideja tega centra je ta, kot smo videli, da je pediatrija od nekdaj tisto glavno stičišče teh pacientov z redko boleznijo ali pa njihovih usod. Nekako je zelo naravno, saj so se tekom let te različne službe, različne izkušnje in različne možnosti nakopičile na pediatrični kliniki.«

Društvo Viljem Julijan ob današnjem dnevu poziva pristojne institucije, da uredijo in zagotovijo otroško paliativno oskrbo na domu oziroma pomoč tretje osebe za zelo bolne otroke. Pozdravljajo napredek na področju obravnave teh bolezni, predvsem razširitev presejanja novorojenčkov. Po Grošljevih besedah le to zajema relativno majhen delež vseh redkih bolezni, se pa testiranja delajo z namenom, da se otroke začne čimprej zdraviti. Grošelj je pri tem izpostavil etični vidik presejalnih programov. »Presejalni programi morajo vedno delati več koristi kot škode. Tukaj smo zelo zadržani. S tem ko mi presejamo, veliko ljudi lahko potencialno vznemirimo. Veliko odvzemov lahko naredimo pri novorojenčkih, ki se potem ne izkažejo kot bolni. Nivo dokazov, da delamo več koristi kot škode mora biti relativno visok.«

V Sloveniji ni vzpostavljen nacionalni register za redke bolezni. Sistem otrokom s takšnimi boleznimi prav tako ne omogoča zadostne in optimalne zdravstvene oskrbe. Kot opozarjajo posamezna združenja in društva so bolniki upravičeni do veliko premajhnega števila različnih terapij, ki jih morajo potem starši otrokom omogočati samoplačniško. 

Novice

VIDEOTEKA

  • Štirje sošolci na obisku pri nunciju v Kongu Mitju Leskovarju (photo: FB Jernej Marenk) Štirje sošolci na obisku pri nunciju v Kongu Mitju Leskovarju (photo: FB Jernej Marenk)

    Župnik Jernej Marenk: Dnevnik iz Konga

    Nadškof Mitja Leskovar že dobri dve leti kot nuncij deluje v Demokratični republiki Kongo, ki je v zadnjem času na naslovnicah zaradi širjenja ebole in nasilja na vzhodu države. A vse to je 700 ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica